REŠEVANJE BANK

Iz čigavega žepa bodo šli milijoni za odškodnine?

Ž.K.
6. 3. 2019, 06.45
Deli članek:

Na ministrstvu so pripravili zakon, ki naj bi omogočil, da se bo končno lahko razčistilo, ali so bili ostri ukrepi za reševanje resnično nujno potrebni.

Profimedia
Mali delničarji predlagajo, da naj bodo nepoučeni vlagatelji, ki so bili v postopkih podržavljenja in reševanja bank razlaščeni, oproščeni plačila sodne takse.

STA
Jurij Žitko je poudaril, da bi glede na objektivno odgovornost odškodnine morala izplačati država.

Danes se je iztekel rok, do katerega so lahko zainteresirane stranke podale pripombe k novemu predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Gre za zakon, ki bi moral dati podlago zato, da bodo tisti, ki so v procesu razlastitve delničarjev in lastnikov obveznic ostali brez premoženja, lahko uveljavljali sodno varstvo. Zakon, ki je bil v javni obravnavi dober mesec dni, je naletel na več kritik.

Naj plača država

Kot je v ponedeljek poudaril direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko, menijo, da bi bil zakon lahko v nasprotju z zakonodajo EU, saj ta določa, da mora morebitne dosojene odškodnine izplačati Banka Slovenije. A kot so opozorili včeraj na tiskovni konferenci po veljavni zakonodaji EU zaradi prepovedi denarnega financiranja, centralna banka ne sme reševati težav države. In kot menijo na Banki Slovenije, je reševanje bank bila naloga in težava države. »Tudi če je prišlo do napačne ocene prezadolženosti bank, so imele koristi od tega banke in država,« je poudaril Žitko.

Podatkovne sobe

Poleg tega je Žitko opozoril, da bodo v sodnem postopku ključno vlogo igrali izvedenci, zato se jim zdi smiselno v zakon zapisati, da morajo ti imeti izkušnje s področja sanacije bank. Želijo si tudi, da bi v procesu sodelovale tudi institucije EU. Ker določeni dokumenti ne smejo biti dostopni širši javnosti, zakon predvideva vzpostavitev podatkovnih sob, kjer bi si lahko stranke v postopku ogledale dokumentacijo. A Žitko poudarja, da na Banki Slovenije nimajo znanj in prostora za njihovo vzpostavitev, zato državi predlagajo, naj to nalogo naloži pravosodnemu sistemu.

Denarja ni dovolj

Banka Slovenije za izplačilo odškodnin nima narejenih rezervacij. Kot je pojasnil viceguverner Jožef Bradeško, ima BS okoli 700 milijonov evrov rezerv, a so namenjene opravljanju nalog centralne banke, in ne odškodninam. Če bi sodišča ugotovila, da je razlaščencem treba povrniti izgubljeno, bi odškodnine lahko znašale celo okoli milijardo evrov. V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo namreč izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. Predlog zakona predlaga, da če Banka Slovenije ne bi imela dovolj denarja, bi ji ga posodila država.

Ponosna Alenka

STA
Ker je dogajanje na račun makete v zadnjih dneh tako eskaliralo, se je odzvala Alenka Bratušek.

O reševanju bank je v zadnjem času večkrat spregovorila tudi Alenka Bratušek, ki še vedno trdi, da je bil ukrep nujno potreben. Rešitev bank šteje kot enega največjih uspehov svoje politične kariere in meni, da tudi če bo sodišče v Mariboru, kjer bo proces potekal, odločilo, da je treba »izbrisancem« izplačati odškodnine, to veličine njenih dejanj ne zmanjša. Kot nam je povedala v nedavnem intervjuju, bi, če ne bi prišlo do izbrisa, morali pač dati toliko več denarja tedaj.

Kdo so oškodovanci?

Med večjimi družbami, ki so ostale brez svojega premoženja, so pozavarovalnica Sava Re, Zavarovalnica Sava, Adriatic Slovenica, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Lon, KD Skladi po pripojitvi podsklada Ilirika Modra kombinacija fleksibilni in Fondi Slloveno – Kosovar i Pensioneve. Banka Slovenije opozarja tudi, da je treba poskrbeti, da bo v primeru izplačila odškodnin natančno znano, kdo so prejemniki, da ne bi prišlo do pranja denarja.