Objekt, ki ga je uničil ogenj, je bil zavarovan. Hrovat je pojasnil, da so tovrstna zavarovanja šol v domeni pristojnega ministrstva, kjer so se izkazali z zelo hitrim odzivom.
Direktor centra Tone Hrovat je že dan po požaru, ko je bilo jasno, da je uničenih 1500 kvadratnih metrov učilnic, hladilnic in laboratorij, za Dolenjski list povedal: »V ponedeljek bo pouk normalno stekel. Območje, kjer je gorelo, bo zaprto, a bomo našli začasne prostore.« Tako se je tudi zgodilo. Ko smo v ponedeljek obiskali šolo, je bilo na prvi pogled videti, kot da se ni nič zgodilo. Seveda dokler smo hodili okoli glavnega vhoda. Dijake smo vprašali, ali se je zanje kaj spremenilo, pa so pojasnili, da so gimnazijci in da v učilnicah, ki so gorele, nimajo pouka. Ko smo prišli v bližino kompleksa, ki ga je zajel ogenj, smo naleteli na skupinico dijakov prvega in drugega letnika programa pomočnik v biotehniki in oskrbi. »Danes namesto pouka v učilnicah, ki so uničene, nekateri delamo okoli šole, nekateri so v sadovnjaku,« so povedali. Za požar so izvedeli z družbenih omrežij in na spletnih straneh medijev. »To je bila katastrofa. Strah nas je bilo, da je pogorela vsa šola. V tistih učilnicah smo imeli praktični pouk,« so pojasnili in na koncu namignili, da so vendarle upali, da bodo zaradi požara imeli kakšen dan počitnic več.
Okoli zgradbe policijski trak
Z direktorjem centra Tonetom Hrovatom smo se sprehodili okoli pogorišča, ki je bilo še vedno zaščiteno s policijskim trakom. »Preden se bomo lahko lotili pospravljanja, morata dati dovoljenje policija in zavarovalnica. Šele potem bomo dejansko videli, kaj je še uporabnega,« je rekel. Na dvorišču sta stala požgan kombi in delovni stroj – kombinirka, ki naj bi bil glavni krivec za opustošenje prostorov, kjer je bila v preteklosti klavnica za piščance, zdaj pa so tam uredili sodobne učilnice za žganjekuho, predelavo sadja, cvetličarstvo, kletarstvo, ročna dela, tam so bile štiri sušilnice, hladilnice, moderne komore, v katerih je bilo 60 ton jabolk, pa tudi skladišče goriva (v njem je bilo 2000 litrov nafte), laboratorij. Uničeni so učila in pripomočki za razstave ter tekmovanja, ki sicer nimajo posebne tržne vrednosti, a so za šolo izrednega pomena.
Od daleč smo gledali laboratorij oziroma tisto, kar je ostalo od njega. »Prej je bila tam živilska učilnica, potem smo z denarjem z ministrstva uredili laboratorij, v katerem smo imeli posebne komore, inkubatorje, tudi liofilizator, s katerim je mogoče sušiti zamrznjene stvari. Na primer: maline zamrznete in jih posušite v tej aparaturi do te mere, da so večno užitne brez konzervansov.«
Optimistični
Z druge strani smo opazovali delavnico, v kateri so na prvi pogled nedotaknjene košare in drugi pleteni izdelki. Zdi se neverjetno, da nekaj tako vnetljivega obstane v požaru, kakršen je izbruhnil na tej šoli. Hrovat je pojasnil, da so tisti del zgradbe gasilci močno zalivali, saj je obstajala možnost, da bi se ogenj razširil na bližnjo mehanično in mizarsko delavnico. Na drugi strani jim je uspelo pred ognjenimi zublji ubraniti učilnice in skladišče v starih hlevih.
Pogled na tisto, kar je ostalo od dela šole, ki je gorel, je bil žalosten – vse je bilo ožgano, videti je bilo cevi, ki so visele s stropa, ostanke komor, stopljene plastične zabojčke, ki so se zaradi visokih temperatur spremenili v zeleno gmoto, požgan kombi, delovni stroj pred objektom, okrog stavbe kupe pločevine, ki je bila nekdaj streha tega mogočnega objekta. Na enem koncu dvorišča pa tudi prešo in polnilnico, ki jim jo je uspelo rešiti pred uničenjem, dokler je bil še čas. Ko jim bodo dovolili pospraviti pogorišče, bo večino stvari verjetno treba odpeljati na odpad, na istem mestu pa nameravajo postaviti nov objekt. »Do jeseni računamo, da bomo imeli nove prostore. Mi to znamo!« je odločno dodal Hrovat.
