Gripa

V 10 dneh na Hrvaškem umrlo 36 ljudi, v Sloveniji prva žrtev

Mihael Korsika
31. 1. 2019, 19.55
Deli članek:

V Sloveniji je, po neuradnih podatkih, bolnik na Golniku umrl zaradi gripe. To je prvi letošnji primer pri nas, medtem ko je lani zaradi gripe ali gripe s pljučnico umrlo kar 57 ljudi.

Dreamstime
Večje število težjih primerov gripe je povezanih z nizkim številom cepljenih

Potem ko so na Hrvaškem lani zabeležili rekordno število smrti zaradi gripe, umrlo je 35 ljudi, se letos spopadajo z največjo epidemijo v zadnjih 15 letih. Po napovedih strokovnjakov letošnja sezona gripe še ni dosegla vrhunca, na Hrvaškem pa je že 45 ljudi umrlo za posledicami zapletov, povezanih z virusom gripe. Samo v zadnjih desetih dneh je tako na Hrvaškem umrlo 36 ljudi. Tamkajšnji strokovnjaki opozarjajo, da je letos intenzivnost gripe večja, kot so jo poznali do zdaj, bolezen spremljajo številni zapleti in hospitalizacije.

Naraščanje števila umrlih zaradi gripe opažajo tudi v BiH, kjer je do zdaj umrlo 14 ljudi, v Republiki Srbski pa je gripa letos terjala 16 življenj.

Neuradno ena smrt

V Sloveniji aktualnih podatkov za letošnjo sezono še ni, saj na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje še zbirajo vse podatke, gripa je namreč pogosto smrtonosna v povezavi z drugimi boleznimi. Po neuradnih podatkih je sicer na Golniku terjala prvo smrtno žrtev.

Država je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in Evropskega centra za nadzor in preventivo bolezni glede pojavnosti gripe trenutno prava oaza, saj se razen v Avstriji vse sosednje države soočajo s srednjo intenzivnostjo pojavljanja te bolezni. V Sloveniji je ta na nizki ravni, medtem ko v Avstriji letos ni posebnosti glede gripe.

V Kliničnem centru Ljubljana vrhunec letošnje sezone pričakujejo v prihodnjih 10 do 14 dneh, medtem ko so januarja uradno potrdili že 400 primerov gripe. Vodje službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb Tatjana Mrvič ocenjuje, da je gripe bistveno več, saj je v številnih primerih ne diagnosticirajo.

Ob tem je opozorila, da je v Sloveniji le okrog štiri odstotke prebivalstva cepljenega, kar je po njeni oceni vzrok veliko večjega števila težjih primerov gripe. Mrvičeva pravi, da cepivo proti gripi sicer ni tako učinkovito kot cepivo proti ošpicam. »Vendar zmanjšuje obolevnost in predvsem potrebo, da je bolnik sprejet v bolnišnico. Zlasti pri starejših je odgovor imunskega sistema na cepiva slabši zaradi staranja imunskega sistema. Potem je verjetnost, da bo tak človek zbolel, večja. Zato je toliko bolj pomembno, da se cepi čim več ljudi, ki na ta način ustvarijo bariero,« je pojasnila.

Število cepljenih se je znova povečalo

Strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da je edina zaščita proti gripi cepljenje, a se je število ljudi, ki so se odločili zanj med letoma 2007 in 2016, vseskozi zmanjševalo. Leta 2007 se je proti tej bolezni cepilo dobrih 150 tisoč ljudi, leta 2016 pa le še nekaj več kot 62 tisoč. Lani se je trend po dolgih letih obrnil, saj se je cepilo dobrih 84 tisoč ljudi. Več kot polovica cepljenih je bilo starejših od 65 let, med cepljenimi pa je bilo 38.009 bolnikov s kroničnimi boleznimi.