Narod izumov

Nos iz roke nas je tudi postavil na to lestvico

P.K.
25. 1. 2019, 20.05
Deli članek:

Čeprav se zdi, da Slovenci pogosto nekaj izumljamo, nas marsikdo prekaša. Kje se torej po inovativnosti v svetovnem merilu znajde Slovenija?

UKC Ljubljana
Rekonstrukcija amputiranega nosu.

Ameriški poslovni portal Bloomberg je objavil lestvico 60 najbolj inovativnih držav na svetu. Slovenijo, ki lani ni bila uvrščena na seznam, so letos uvrstili na 31. mesto, za Španijo in pred Madžarsko, kar predstavlja zlato sredino. Med najbolj inovativnimi državami so sicer Južna Koreja, Nemčija in Finska. 

Slovenija je od 100 možnih prejela 64,11 točke (vodilna Južna Koreja 87,38). Najvišje, na drugo mesto, se je uvrstila po kriteriju učinkovitosti terciarnega izobraževanja, po kriteriju dodane vrednosti v predelovalnem sektorju pa je zasedla osmo mesto. Najslabše se je Slovenija odrezala pri patentni aktivnosti, kjer je zasedla 60. mesto.

Bloomberg je lestvico objavil sedmo leto zapored, v raziskavi pa je upošteval sedem različnih kriterijev. Objavili so jo v času trajanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, kjer svetovni voditelji razpravljajo o globalizaciji, pa tudi o pomenu inovacij. Pri pripravi letošnje lestvice je Bloomberg sprva v obzir vzel 200 držav, nato pa izbor oklestil in objavil lestvico 60 najbolj inovativnih.

S printom do sestavnih delov

Pa poglejmo nekaj najbolj vidnih inovacij oziroma izumov, ki so plod Slovencev v lanskem in letošnjem letu. Najprej izpostavimo inovatorko Natašo Muševič, ki je pri Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino (WIPO) patentirala izum s področja industrijskega 3D-tiska, ki ga tuji strokovni mediji uvrščajo med najpomembnejše rešitve s tega področja.

Zavod Park
Nataša Muševič je patentirala izum, ki ga tuji strokovni mediji uvrščajo med najpomembnejše rešitve s tega področja.

Gre za inovativni volumetrični 3D-tisk, ki predmete izdeluje s tiskom posamičnih prostorskih delov končnega predmeta. Tuji strokovni mediji izum uvrščajo med »peščico rešitev, ki odpirajo nove poti v razvoju industrijskega 3D-tiska«. V Sloveniji so Muševičevi patent za to rešitev podelili 31. decembra lani.

Kaj lahko njen izumi pomeni v praksi? 3D-tisk kovin postaja vse bolj razširjen v letalski in avtomobilski industriji. Za izdelavo določenih visokotehnoloških sestavnih delov letal, plovil, vozil in podobnega se danes že uporabljajo 3D-tiskani kosi. Tehnologija je napredovala, vendar pa je velika omejitev ostala hitrost 3D-tiska kovin. Pomembno izboljšavo na tem področju predstavlja prav izum Slovenke Nataše Muševič.

Iz ur v minute

Omenimo še raziskovalce Kemijskega inštituta, ki so izvedli raziskavo, s katero so iznašli nov, hitrejši način uravnavanja delovanja človeških celic, s pomočjo katerega se celice odzovejo na zunanji signal v minutah namesto v urah. »Kljub temu da ne razumemo popolnoma delovanja celic, pa jih lahko spremenimo tako, da se odzivajo na izbrane signale iz okolja, kar je zelo pomembno predvsem za uporabo celic za zdravljenje. Vnos novih načinov kontrole celic predstavlja pomembno vejo sintezne biologije. Čeprav so znanstveniki v zadnjem desetletju uspeli v celice vnesti nove načine kontrole, pa je bila pomembna omejitev počasnost odziva,« je pojasnil Kemijski inštitut.

Če povzamemo, bo izum izboljšal hitrost odziva človeških celic na signale iz okolja z nekaj ur, kar zmorejo dosedanji sistemi, na le nekaj minut. To so dosegli z natančno nadzorovanimi povezavami med proteini, ki se v odgovor na zunanje signale lahko cepijo in preuredijo v drugačne komplekse. To odkritje omogoča razvoj bolj zmogljivih celičnih računalnikov, opisani mehanizem pa je podoben nekaterim naravnim procesom, kot je strjevanje krvi, kar bo lahko omogočilo različne medicinske aplikacije, so izpostavili.

arhiv
Ljubljanska univerza poklanja Rektorjeve nagrade za naj inovacijo. V članku izvedite, katere to so.

Nos ji je rastel na roki

Imeniten je tudi dosežek strokovnjakov Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Dosegli so nov mejnik v estetski kirurgiji. S pomočjo 3D-modela so kot prvi na svetu naredili nos na podlahti in ga nato kot ožiljen in oživčen oblikovani del telesa prenesli na obraz bolnice, ki so ji zaradi invazivnega kožnega raka amputirali nos. Inovacija je požela odobravanje strokovne medicinske javnosti po vsem svetu.

»Rekonstrukcija nosu po popolni amputaciji predstavlja enega najzahtevnejših posegov,« je poudaril predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Uroš Ahčan, ki je bolnico operiral skupaj z Vojkom Didanovičem s kliničnega oddelka za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana.

Nov nos iz kosti in mehkih tkiv so napravili na podlahti bolnice, ga pustili mesec dni, da se je zacelil po 3D-modelu, kar predstavlja inovacijo svetovnega kova, in ga nato prenesli na njen obraz. Prednosti take rekonstrukcije nosu, ki je izdelan iz telesu lastnih tkiv, so tudi v manjšem številu operacij, hitrejšem celjenju in krajši rehabilitaciji. Takšen poseg je namreč povsem nov. Na Kitajskem sicer lahko z biotiskalniki iz ušesnega hrustančnega tkiva natisnejo nos, a je težava pri tem prekrvavitev organa.

Preboj raziskovalcev

Omenimo tudi ljubljansko univerzo, ki poklanja rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani (UL). Za leto 2018 je prvo nagrado prejel projekt Novi načini varovanja najpomembnejših kulturnih rastlin. Projekt je delo raziskovalcev z Biotehniške fakultete UL, Fakultete za farmacijo UL ter Kemijskega inštituta.

Njihovo odkritje temelji na popolnoma novem pristopu za zaščito ekonomsko najpomembnejših rastlin, kot sta krompir in paradižnik. Skupina je našla spojine, ki se vežejo neposredno na NLP, onemogočijo njihovo delovanje in preprečijo propad rastlin. Izum je rezultat desetletja prebojnih znanstvenih raziskav. Rezultati so bili objavljeni v najprestižnejši znanstveni reviji Science, izum pa so zaščitili tudi v mednarodni patentni prijavi.

Prihodnost ogrevanja

Drugouvrščena skupina raziskovalcev Fakultete za farmacijo UL je v okviru projekta Ali-mAb kromatografija razvila alternativno kromatografsko platformo za izolacijo in čiščenje protiteles, osnovano na uporabi strukturno preprostih peptidov. Če poenostavimo, to pomeni, da bo farmacevtska industrija pridobila možnost stroškovno učinkovitejšega pridobivanja protiteles.

Tretjeuvrščena raziskovalca s Fakultete za strojništvo UL pa sta v okviru projekta Hibridna toplotna naprava predstavila inovacijo na področju tehnologije hlajenja. Ta združuje klasično, parno-kompresorsko tehnologijo in elastokalorično tehnologijo, ki kaže največji potencial kot hladilna oziroma ogrevalna tehnologija prihodnosti.