Božič, najbolj vesel krščanski praznik, je Rimskokatoliška cerkev uvedla kot spomin na Kristusovo rojstvo. In čeprav si zgodovinarji še danes niso enotni, kdaj naj bi bil Jezus zares rojen, verniki praznik že od samega začetka praznujejo 25. decembra, na dan, ko so naši poganski predniki praznovali nastop zimskega sončnega obrata, ko so se lahko nadejali daljših dni in toplote, ki jim jo bo naklonilo »mlado sonce«.
Kmeta jaslice dosežejo v 19. stoletju
Na današnjih slovenskih tleh se je božič začel uveljavljati v 4. stoletju, seveda brez voščilnic, okraševanja drevesca, postavljanja jaslic in obdarovanja. V cerkvah so jaslice začeli postavljati jezuiti v 16. in 17. stoletju, in sicer zato, da bi preprostim ljudem približali predstave o Kristusovem rojstvu. V Ljubljani so prve postavili leta 1644. Kmalu so jih za svoje vzeli tudi plemiči in bogati meščani. Podatki o tem, kdaj so jaslice prišle v kmečke domove, niso zanesljivi, najverjetneje pa jih pred 19. stoletjem kmetje na slovenskem podeželju niso postavljali.
Danes inflacija najrazličnejših postavitev
Danes jaslice s svojimi postavitvami in pestrimi uprizoritvami ostajajo ena najbolj privlačnih prazničnih tem za najširše množice ljudi. Postavljajo jih ne le po cerkvah in domovih, temveč tudi na javnih prostorih, na razstavah, vse bolj popularne so tudi žive jaslice. Največjo razstavo jaslic v Sloveniji pa si do 2. januarja prihodnje leto lahko ogledate v Vojniku, v sklopu zdaj že tradicionalnega festivala Božični Vojnik. Na ogled je postavljenih več kot 230 izvirnih podob svete družine, ob katerih boste začutili toploto v žilah in ogenj v srcu, obljubljajo na občini, ki je poleg Turističnega društva Vojnik organizator dogajanja.
