PRORAČUN

Raziskali smo, katero ministrstvo je najbolj pogoltno

S.K.
26. 12. 2018, 07.51
Deli članek:

Obresti, ki jih plačujemo za javni dolg, zanesljivo kopnijo. Tako sproščena sredstva pa se prelivajo v socialo in zdravstvo.

Profimedia
Največ denarja gre za socialo in zdravstvo

Sektor država je v lanskem letu po podatkih Statističnega urada RS (Surs) socialni zaščiti namenil 16,2 odstotka BDP ali 6,951 milijarde evrov, zdravstvu pa 6,6 odstotka oziroma 2,83 milijarde evrov. Za preostale namene skupaj so porabili 20,4 odstotka BDP.

Izdatki za socialno zaščito so se lani v primerjavi z letom 2016 nominalno zvišali za 2,7 odstotka BDP. Največ izdatkov v obliki socialnih prejemkov je bilo namenjenih za starost, predvsem za starostne pokojnine. Izdatki za starost so se povečali za 1,8 odstotka BDP na 3,949 milijarde evrov, kažejo podatki Sursa.

V večini so se izdatki znotraj tega področja zvišali, nekoliko so se znižali zgolj izdatki za brezposelnost, in sicer za 2,2 odstotka BDP.

Izdatki za bolezen in invalidnost so se v primerjavi s preteklim letom zvišali za 5,3 odstotka BDP, kar vključuje predvsem boleznine in invalidske pokojnine. Izdatki za družino in otroke so se povečali za 5,2 odstotka BDP, izdatki za druge oblike socialne izključenosti pa za 11,1 odstotka ali 379 milijonov evrov.

Več denarja za zdravstvo

Za zdravstvo je lani sektor država v primerjavi z letom 2016 namenil 112 milijonov evrov več. Po podatkih Sursa so približno 40 odstotkov predstavljala sredstva za zaposlene. V preteklem letu je ministrstvo za infrastrukturo moralo najti tudi sredstva za finančno injekcijo vrsti bolnišnic, ki so se utapljale v rdečih številkah. Povečini zaradi dolgov dobaviteljem in zaradi že izvedenih storitev, ki jih zavarovalnice niso plačale.

Obresti javnega dolga se manjšajo

Največ so namenili za javno upravo, in sicer 5,9 odstotka BDP. Glavni del izdatkov za javno upravo so bile obresti za servisiranje javnega dolga, ki so se znižale za 12,3 odstotka na 1,104 milijarde evrov. Področje vključuje tudi izdatke za vse temeljne raziskave, ti so predstavljali 0,4 odstotka BDP.

Leta 2015, ko smo s prodajo državnih obveznic financirali bančno luknjo, je javni dolg znašal 82,6 odstotka BDP. V preteklih treh letih smo z odplačevanjem glavnice to številko znižali na 73,6 odstotka. Izrazito se je popravila tudi gospodarska slika države, BDP se je dvignil za slabe štiri milijarde evrov, vendar še vedno ni dosegel predkrizne ravni iz leta 2008.

Stopnjo brezposelnosti smo prepolovili

Med boljšimi novicami je tudi padec stopnje brezposelnosti, ki smo jo uspeli prepoloviti glede na najslabše leto 2013, ko je znašala skoraj 11 odstotkov. Trenutno je v državi brezposelne samo 5,2 odstotka delovne populacije, kar pa je še vedno več kot v predkriznem času, ko je brezposelnost septembra 2008 znašala samo 4,2 odstotka.

Za izobraževanje so v letu 2017 namenili 5,4 odstotka BDP, za ekonomske dejavnosti 4,3 odstotka BDP, za javni red in varnost pa so porabili 1,6 odstotka BDP ali 691 milijonov evrov, je še razvidno s spletne strani statističnega urada.