Ovadenih več moških
Glede na spol je bilo od skupno 9277 ovadenih posameznikov v prvi polovici letošnjega leta 7362 moških (79,4 odstotka) in 1915 žensk (20,6 odstotka).
Največ kaznivih dejanj se je lani zgodilo na območjih Policijske uprave Ljubljana in Policijske uprave Maribor, ki zajemata največ prebivalcev. Glede na preteklo leto je največje naraščanje števila kaznivih dejanj registrirala Policijska uprava Nova Gorica, in sicer za 19,8 odstotka. V primerjavi z istim obdobjem lani pa je največje zmanjšanje števila kaznivih dejanj zaznala Policijska uprava Koper.
Skok organiziranega kriminala
Zanimiv podatek iz pregleda dela policije je tudi, da je med vsemi vrstami kriminalitete v primerjavi s preteklim letom največji skok pri organizirani kriminaliteti – v letošnjem prvem polletju je bilo kar 444 kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete. Lani v istem obdobju pa je bilo takšnih kaznivih dejanj 168. V strukturi celotne kriminalitete se je delež organiziranega kriminala z 0,5 povečal na 1,4 odstotka.
Skoraj polovico kaznivih dejanj (41,2 odstotka) s področja organizirane kriminalitete je odpadlo na trgovino s prepovedanimi drogami. Policija je v prvem polletju obravnavala tudi skoraj pet tisoč kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je nekaj več kot lani v istem obdobju. Za polovico pa se je zmanjšala škoda zaradi teh dejanj – z nekaj več kot 210 na 103 milijone evrov.
Več korupcije
Pri gospodarski kriminaliteti se je predvsem povečalo število kaznivih dejanj ponarejanja listin, goljufije in kršitev temeljnih pravic delavcev. Slednjih je tudi največ, in sicer 934. Za 20,3 odstotka več je bilo obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj. Kaznivih dejanj zlorab prepovedanih drog je bilo za 21,6 odstotka več, kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, je bilo več za 132 odstotkov, kaznivih dejanj trgovine z ljudmi pa za 123,4 odstotka več.
Ne meji je bilo v prvem polletju zavrnjenih 1978 ali za 2,9 odstotka več tujcev. Državljani Albanije, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije so pomenili 78,5 odstotka vseh zavrnjenih tujcev. Zaradi nedovoljenega prehoda državne meje sta bila obravnavana 3502 tujca, največ državljanov Pakistana in Alžirije (v prvem polletju 2017 so bili to državljani Afganistana in Kosova). Zaradi nedovoljenega vstopa v Sloveniji na notranji meji so policisti obravnavali 409 tujcev, na mejnih prehodih pa so ugotovili 337 zlorab dokumentov. Slovenski policisti so v prvem polletju tujim varnostnim organom vrnili 1102 osebi, večino na Hrvaško, tuji varnostni organi, predvsem italijanski, so slovenskim policistom vrnili 249 oseb.
Povprečni storilec kaznivega dejanja
Glede na spol je bilo od skupno 9277 ovadenih posameznikov v prvi polovici letošnjega leta 7362 moških (79,4 odstotka) in 1915 žensk (20,6 odstotka). Od 9277 ovadenih jih je 7685 imelo slovensko državljanstvo (82,8 odstotka), državljanstvo katere od drugih članic EU jih je imelo 562 (6,1 odstotka), državljanstvo tretjih držav pa 1030 (11,1 odstotka). Glede na starostno strukturo so med ovadenimi največji delež predstavljale osebe od 31 do 40 let (26,1 odstotka) ter od 51 let in več (21,6 odstotka). Število žrtev kaznivih dejanj oziroma oškodovanih oseb je bilo v prvem polletju 18.247, od tega 10.166 moških in 8081 žensk. Med žrtvami kaznivih dejanj pa je bil največji delež starejših od 51 let (kar 34,9 odstotka).
Umori in uboji
Najbolj surova in pretresljiva kazniva dejanja so seveda umori in uboji. V prvi polovici leta je bilo tako 16 poskusov umora, od katerih je v šestih primerih žrtev umrla, v desetih primerihpa preživela. Lani v istem obdobju je bilo poskusov umorov malo manj, 14, a so se v devetih primerih končali s smrtjo. Poskusov uboja je bilo v prvem polletju letos 21 (lani v istem obdobju 15). V treh primerih je žrtev umrla. Poleg umorov in ubojev so storilci kaznivih dejanj žrtev tudi poškodovali – tako so bile v prvem polletju letos tri osebe posebno hudo poškodovane, 88 je bilo hudo in 701 lažje poškodovanih.
Posilstva
Kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bilo v prvem letošnjem polletju 223. Od tega 22 kaznivih dejanj posilstva (lani v istem obdobju 24). V kar 18 primerih je storilec žrtev tudi posilil, v štirih primerih je ostalo samo pri poskusu. Primerov spolnega nasilja je bilo 15, en primer kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, spolnih napadov na osebe, mlajše od 15 let, je bilo 59, primerov pridobivanja oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene je bilo pet. V prvem polletju je bilo tudi 108 kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.
Vlomi in ropi
Če odštejemo kazniva dejanja gospodarske kriminalitete, je bilo v prvem polletju 2018 kaznivih dejanj zoper premoženje 20.270, od tega kar 15.173 tatvin (5186 vlomov, 364 drznih tatvin in 9623 ropov). Ropov je bilo v prvem polletju 157, roparskih tatvin pa 26.
Divji zahod v Mariboru
Za Maribor bi lahko rekli, da je bil v zadnjem času prizorišče odmevnih kaznivih dejanj. Verjetno se še večina spomni krvavega umora sredi belega dne in na sredini Titove ceste oktobra lani.
Kmalu po novem letu, točneje 7. januarja letos, pa je mesto ob Dravi pretresla nova smrt, takrat je zaradi vboda z nožem obležal 25-letni Mario Krnjić, ki je tri dni pozneje umrl v bolnišnici.
Pravo klanje pa je bilo v Mariboru marca letos v enem od blokov na Pobrežju. Osemintridesetletna Mediha Hromadžić se je, kot navaja obtožnica, v družinskem sporu najprej lotila svoje sestre dvojčice in jo z nožem zabodla kar 48-krat.
Dolenjski umor na facebooku
Februarja letos se je s pravnomočno sodbo končal sodni proces proti 20-letnemu Alešu Olovcu in 29-letnemu Martinu Kovaču, ki ju je sodišče v Krškem septembra lani spoznalo kriva umora na grozljiv način in neupravičenega slikovnega snemanja v primeru tako imenovanega facebook umora.
Grozljivke na Primorskem
Še bolj grozljivi umori so se zgodili lani na Primorskem. Petintridesetletni Marko Abram je marca v vasi Lukovec na Krasu svojo 80-letno staro mamo in 31-letnega brata umoril v slogu najbolj krvavih hollywoodskih grozljivk. Ko je policija na klic Abrama samega prišla na domačijo, so našli dve obglavljeni trupli, glavi pa delno sežgani v peči centralne kurjave.
Maja lani se je podobno grozljiv umor zgodil v Izoli, ko je 31-letni Miha Stanič v domači hiši umoril svojega 59-letnega očeta. Najprej ga je potolkel s kladivom, nato pa ga je z ročno žago obglavil, odrezal mu je tudi spolni ud. Izvedenec psihiatrične stroke je na sodišču potrdil, da je obdolženi duševni bolnik. Staniču so zato odredili petletno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici.
Hladnokrvni in premišljeni ljubljanski umor
V prvi polovici leta je bilo 16 poskusov umora, od katerih je v šestih primerih žrtev umrla, v desetih pa preživela.
Precej prahu so v naši prestolnici dvigali umori ali poskusi umorov, katerih storilci so delovali povsem premišljeno in hladnokrvno. Umor, ki še vedno ni docela pojasnjen, vse pa se vleče že nekaj let, je umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, ki ga je morilec 16. decembra 2014 na parkirišču gostinskega lokala na ljubljanskem Viču dvakrat ustrelil v glavo.
Oktobra letos pa se je končal sodni proces zaradi umora igralca Gašperja Tiča junija lani. Ta umor ni bil tako hladnokrvno premišljen kot umor Jamnika. Višje sodišče je morilcu Stefanu Cakiću zaradi uboja Tiča v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti prisodilo deset let zaporne kazni.
