Za predsednika vlade Marjana Šarca je odločitev ustavnega sodišča o neustavnosti zakonskega člena, ki določa volilne okraje pri volitvah v DZ, "popolnoma pričakovana", saj sistem okrajev, kot velja, "ni pravičen".  Kot je pojasnil, bi bila zanj sprejemljiva rešitev z ukinitvijo okrajev in uvedbo možnosti preferenčnega glasu.

Šarec danes razglašeno odločitev ustavnega sodišča vidi kot korak k temu, da se volilni sistem spremeni. "Ta, ki ga imamo, je bil sprejet leta 1992 in je bilo rečeno, da je samo za tiste volitve, potem je pa kar ostal," je dejal v izjavi za medije ob prihodu na vrh EU v Bruslju.

Za sistem okrajev po njegovih navedbah vsi ugotavljamo, da ni pravičen, a za take spremembe je treba dobiti 60 glasov. "In od tega je vse odvisno," je dodal. Na vprašanje, kdaj lahko z vladne strani pričakujemo konkretne predloge za spremembe volilne zakonodaje, je odgovoril, da je bila sodba razglašena šele danes, zato to težko napove. "Bo pa seveda treba pristopiti k temu vprašanju," je pristavil.

Na vprašanje, v katero smer bodo spremembe šle, je odvrnil, da koalicijski sporazum predvideva, da bi proporcionalni sistem ostal, da pa je treba uvesti spremembe. Kot je spomnil, je bila sprememba volilnega sistema tudi del volilnega programa stranke LMŠ in tudi sam je pred volitvami večkrat dejal, da bi bil zanje sprejemljiv tak sistem, kot ga imamo na evropskih volitvah. To pomeni, da so ukinjeni okraji in da je v vsaki volilni enoti lista kandidatov z možnostjo preferenčnega glasu. "Saj preferenčni glas je tista ključna prvina, ki omogoča potem neposredno voljo volivcev," je pojasnil.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo neskladje 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ z ustavo. V njem določeni okraji po mnenju sodišča po 26 letih ne ustrezajo več merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ, pri čemer so opozorili na veliko in vedno večjo razliko med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji ter na to, da ni povsod upoštevano merilo o geografski zaokroženosti.

Ukinitvi okrajev in uvedbi preferenčnega glasu naklonjene tudi nekatere stranke

V največji vladni stranki LMŠ so spomnili, da so za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. Ne izključujejo sicer preoblikovanja volilnih okrajev. Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je danes poudaril, da so že v predvolilnem obdobju zagovarjali spremembe v smeri večjega vpliva volivcev. Napovedal je, da se bodo sprememb lotili resno.

Levico odločitev ustavnega sodišča veseli. Vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec je spomnil, da so že v programu za letošnje volitve v DZ zagovarjali ukinitev volilnih okrajev in ohranitev volilnih enot z uvedbo enotnih list ter preferenčnega glasu. S tem bi dali večji vpliv volivcem.

V Levici po besedah Vatovca upajo, da bo odločitev ustavnega sodišča sprožila premislek pri političnih elitah, "ki so ta sistem vzpostavile in si tudi najbolj prizadevajo za ohranjanje lokalnih fevdov". Težava je, da nekaterim ugaja ta ureditev, nekateri pa so za večinski volilni sistem, je še dejal poslanec in spomnil, da sprememba zahteva dvotretjinsko večino v DZ.

Tudi v NSi se zavzemajo za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo absolutnega preferenčnega glasu, je povedal predsednik stranke Matej Tonin. Tudi Tonin, za katerega je odločitev ustavnega sodišča pričakovana, pri usklajevanju sprememb te zakonodaje ne pričakuje lahkega dela, pač pa veliko zapletov. "Nenazadnje zdajšnji sistem ustreza trenutno izvoljenim poslancem. Ni pa ta sistem dober in nujno potrebuje popravke v smeri odprave okrajev in uvedbe absolutnega preferenčnega glasu," je prepričan.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je danes spomnila, da si v stranki že dalj časa prizadevajo za spremembo volilnega sistema v smeri, da bi imeli volivci več vpliva na izvolitev posameznih poslancev. Ena od možnosti je ukinitev okrajev, kar bi omogočilo preferenčni glas, za katerega se zavzemajo, je dejala.

Kociprova je spomnila, da se je anomalija sistema pokazala tudi pri njihovi stranki, ko je predsednica Alenka Bratušek na zadnjih volitvah prejela največ glasov, v DZ pa ni bila izvoljena. Tudi po mnenju Kociprove bo sicer spremembe zakonodaje težko doseči, "saj stranke z dolgoletno tradicijo natančno vedo, kam koga postaviti, da bo izvoljen".