RADARJI

Policija ne ve, koliko denarja prisluži z globami

Luka Tetičkovič
27. 11. 2018, 19.45
Posodobljeno: 27. 11. 2018, 21.32
Deli članek:

Nesramno visoke globe za prehitro vožnjo se izrekajo le z namenom poučevanja varne vožnje, iz istega namena ob cestah stojijo radarji.

STA
Z laserskim merilcem hitrosti je opremljena praktično vsaka policijska patrulja. Nadrejeni ji vsak dan določijo kje naj opravlja meritve, zanikajo pa, da jim pri tem postavljajo kvote.

Večino radarjev po Sloveniji upravlja policija. Pod njeno pristojnost pade večina samodejnih merilnih postaj na slovenskih avtocestah, v policijskem arzenalu pa je še cel nabor specializirane opreme. A pospešeno se oborožujejo tudi občinska redarstva.

»Policija ima v uporabi klasične laserske merilnike hitrosti, ki so dodeljeni v uporabo vsem območnim policijskim postajam. Postaje prometne policije in Specializirana enota za nadzor prometa (SENP) poleg klasičnih laserskih merilnikov hitrosti uporabljajo še laserske merilnike, ki omogočajo videozapis, dopplerske merilnike hitrosti, ki so nameščeni v vozila ali premična ohišja, SENP in nekatere postaje prometne policije pa meritve hitrosti izvajajo tudi z merilniki hitrosti, ki so nameščeni v stacionarnih ohišjih. Postaje prometne policije in SENP hkrati uporabljajo videonadzorne sisteme Provida,« so svoj nabor opreme razkrili pri policiji.

STA
Policisti Specializirane enote za nadzor prometa pred vozili s sistemom Provida. Praviloma gre za vozila brez uradnih označb, znamke Volkswagen Passat.

 Višina glob ni vodilo pri njihovem delu

Policija nam je sporočila, da so lani izrekli 106.346 glob zaradi prehitre vožnje. Koliko denarja se je tako nateklo v državni proračun, ne vedo, saj »višina pobranih glob ni naše vodilo pri delu, zato statistično teh podatkov ne obdelujemo«.

Ker do informacij nismo prišli z novinarskim vprašanjem, smo primerljive podatke poiskali v državnem proračunu. Ta je za leto 2017 predvideval, da se bo v državno blagajno nateklo 76 milijonov evrov iz naslova kazni za prekrške, prestopke, kazniva dejanja, ki jih vplačujejo udeleženci v prometu, v upravni izvršbi, gospodarskih in carinskih prestopkih. Gre torej za maso denarja, v katero niso zajete samo globe za prometne prekrške, vendar lahko dopuščamo možnost, da predstavljajo precejšen del tega zneska.

Patruljam je odrejeno, kje naj bodo in kdaj 

»Praktično vse policijske patrulje so opremljene z laserskimi merilniki hitrosti,« pojasnjuje policija. »Meritve hitrosti dnevno opravljajo na mestih in v obdobjih, ki so jim vnaprej odrejena (na podlagi analiz prometne varnosti),« pri čemer lahko »na podlagi samoiniciativnosti izvajajo dodatne nadzore – zopet na mestih, ki so s prometnovarnostnega vidika najprimernejša.«

»Nadzori z dopplerskimi merilniki hitrosti, ki so nameščeni v vozilih in premičnih ohišjih, se praviloma načrtujejo mesečno, in sicer tako, da se sistemi čim bolj optimalno uporabljajo. Merilniki v stacionarnih ohišjih delujejo nepretrgoma,« so dodali.

STA
Mobilni radar v zadku policijskega vozila.

Policiste smo sicer vprašali, ali je katera od teh »optimalnih« lokacij za državni proračun posebej »donosna«, vendar nam svojih obrtnih skrivnosti niso razkrili, s pojasnilom, da slednje ni vodilo pri njihovem delu.

Sistem Provida vas sme beležiti le 200 do 500 metrov

Policija ima poleg tega v uporabi še 18 vozil z videonadzornimi sistemi Provida. Koga, kdaj in kje bodo policisti v teh neoznačenih avtomobilih zasledovali, je odvisno od »taktične presoje policistov in ocene, kako potencialni kršitelj ogroža ostale udeležence v prometu«.

STA
Policist v vozilu opremljenem s sistemom Provida.

Za izvedbo veljavne meritve pri hitrostih manj kot 100 km/h mora vozilo meritev izvesti najmanj na odseku dolžine 200 metrov, pri hitrostih nad 100 km/h pa na razdalji najmanj 500 metrov. Pri tem nam policisti niso povsem odgovorili na vprašanje, ali lahko s tovrstnim vozilom vozniku sledijo dlje časa in izberejo odsek, ko se je nabralo več prekrškov. Iz duha preostalih odgovorov pa lahko sklepamo, da to verjetno ni njihovo vodilo pri delu, saj da jim gre le za varnost v prometu.

Vse bolj opremljeni tudi redarji

A policisti niso edini zasledovalci objestnih voznikov. V nekaterih mestnih občinah nanje »prežijo« še mestni redarji in stacionarni merilniki hitrosti, ki jih postavijo mestne oblasti.

Med temi ni občine Maribor, kjer se je »postavitev radarjev končala z množičnimi protesti, izklopom in odstranitvijo stacionarnih radarjev«, so pojasnili na Mestni občini Maribor. Poleg te se meritvam hitrosti v prometu odpovedujejo še v Slovenj Gradcu in Novi Gorici.

sta
V Mariboru je enega od radarjev osebno demontiral kar nekdanji župan Andrej Fištravec.

Novo mesto, Ptuj in Velenje naprave najemajo

Najmanj glob so prehitrim voznikom izrekli mestni redarji Novega mesta. Lani so jih izdali pičlih 85. Koliko je to znašalo v evrih, nam niso sporočili. Zgolj upamo lahko, da so s tem pokrili vsaj stroške najema mobilnega merilnika hitrosti, ki so za šest osemurnih najemov znašali zajetnih 3162,24 evra. 

Precej boljši izplen so imeli na Ptuju, kjer merilnike najemajo pri istem podjetju – Intermatic. Samodejno merilno napravo imajo v najemu od dva do tri dni na mesec, lani pa je bil celoletni strošek najema 4622,54 evra. Z njeno pomočjo so na Ptuju ugotovili 504 kršitve in v občinski proračun prilili 55.139,43 evra.

Še več poslovne žilice so pokazali v MO Velenje, kjer mestno redarstvo pokriva skupno 15 okoliških občin. Za stroške najema namenijo skoraj desetkrat več kot na Ptuju – kar 32.784 evrov. V nasprotju s Ptujem in Novim mestom pa ne najemajo radarja v avtomobilu, temveč takšnega v stacionarnem ohišju, ki deluje vse dni v letu in ga rotirajo med šestimi lokacijami. Voznikom so s pomočjo teh učiteljev varne vožnje izrekli 1859 glob za prekrške – ki so nominalno znašale 486.570 evrov, dejanskega priliva v proračune petnajstih občin pa je naneslo za 258 tisoč evrov.

Med redkimi so nam razkrili tudi, katera od merilnih lokacij ima največ prekoračitev – to je Partizanska cesta pri železniški postaji Pesje.

 V Celju in Kranju radarje kupujejo

Vse doslej omenjene mestne občine pa preprosto zbledijo, ko jih primerjamo z MO Kranj in MO Celje, kjer so radarje nehali najemati in jih začeli kupovati. V Celju si Medobčinski inšpektorat in redarstvo lasti dva stacionarna in en mobilni radar. Največ kršitev zaznavajo na Ljubljanski cesti. V letu 2017 so na območju MO Celje redarji izrekli 3151 glob, plačanih oziroma izterjanih pa je bilo za 255.316 evrov glob.

Po novem si tri stacionarne radarje in enega mobilnega lastijo tudi v Kranju. »Lani je bilo na podlagi meritev z radarjem izrečenih skupno 4810 glob, skupna višina izrečenih glob je bila 741.180 evrov (gre za izrečene, ne pa tudi plačane polne globe, a pri tem polovičke niso upoštevane),« so nam sporočili iz Medobčinskega inšpektorata in redarstva Kranj.

V Ljubljani večmilijonske vsote

MO Ljubljana razpolaga s sedmimi ohišji za stacionarno merilno napravo in dvema napravama, ki jih menjujejo po ohišjih. Ljubljanski mestni redarji pa razpolagajo še z dvema mobilnima napravama, nameščenima v vozilih. O »donosnih« lokacijah ne morejo govoriti, saj jim gre »izključno za izboljšanje prometne varnosti«.

STA
V Ljubljani je odslej postavljenih sedem ohišij za "superradar."

Kljub temu nam niso želeli sporočiti, koliko denarja se je iz tega naslova nateklo v občinski proračun, usmerili so nas na letno poročilo mestnega redarstva. To je dosledno beležilo, za kakšne prekrške je izreklo koliko glob (leta 2017 osupljivih 22.372), pri čemer kljub temu ne moremo vedeti, ali so bile globe izrečene za prekoračitve v območjih omejitve do 30 km/h, do 50 km/h ali do 130 km/h. Zakon namreč za te različne primere predvideva različne zneske. Pri svojem preračunu smo za uravnilovko vzeli srednjo vrednost – torej prekoračitev pri omejitvi 50 – in preračunali, da so bile izrečene globe v višini 3,5 milijona evrov. Skupno je MOL iz naslova glob in drugih kazni v proračun leta 2017 prejel slabe štiri milijone evrov – v to številko pa, jasno, niso zajete samo globe zaradi prekoračitev hitrosti.

 V MO Murska Sobota so naknadno sporočili, da je bilo v letu 2017 zabeleženih 771 kršitev predpisov iz naslova hitrosti, kar je skupno znašalo 58.757 evrov. Mestni inšpektorat Mo Murska Sobota najema merilnik hitrosti pri družbi Intermatic d.o.o., ki je nameščen v vozilu. Strošek najema v letu 2017 je bil 5.429 evrov. V MO Koper nam na novinarsko vprašanje niso odgovorili.