Novice Svet24

STA

Slovensko javnost je v četrtek šokirala novica, da se je eden od najuspešnejših slovenskih podjetnikov Igor Akrapovič odločil, da si bo izplačal vse zaostale bilančne dobičke, skupaj kar 32 milijonov evrov, in denar vložil v katero od stabilnejših poslovnih in davčnih okolij. Razlog za njegovo odločitev naj bi bila namera prihajajoče vlade, da bodo morali podjetniki po tem, ko si bodo dobičke izplačali in že plačali davek, prijaviti dohodnino in tako davek plačati še enkrat.

Od besed k dejanjem

Politiki, tudi tisti, ki bodo sedeli v novi vladi in so sedeli že v prejšnjih, gospodarstvu sicer že več kot desetletje obljubljajo razbremenitve in zmanjšanje birokratskih ovir, a je z vsako vlado slabše. Vlade, ki bi tako izrecno napovedala dodatne obremenitve za gospodarstvo kot prihajajoča, še nismo imeli. Uradna gospodarska združenja so se odzvala predvsem z zahtevo, da nova vlada naredi izračune, ki bodo pokazali prave učinke napovedanih ukrepov. A podjetniki, ki ustvarjajo dobičke, so od besed kmalu prešli k dejanjem. Kot kaže, je Igor Akrapovič le prvi.

Osem milijonov evrov državi

Državo lahko sicer veseli, da bo v primeru, da bo slavni podjetnik dobičke res izplačal, v državno blagajno prišla zajetna finančna injekcija. Kot ugotavlja davčni svetovalec Ivan Simič, bo, če se bo odločil, da si bo izplačal vseh 32 milijonov dobička kot dividendo, danes, ko velja 25-odstotna stopnja obdavčitve dividend, plačal osem milijonov dohodnine. Po predvideni spremembi davčne zakonodaje pa bo moral plačati 15,977.056,54 evra. Pa še to pod pogojem, da v letu izplačila ne bo imel nobenih drugih dohodkov. Če pa ima plačo, bo znesek plačila dohodnine od izplačanih dividend še višji in se bo približal znesku 16 milijonov evrov dohodnine.

Na 14. strani koalicijske pogodbe je zapisano: Osebne prihodke iz kapitala in rent bomo vključili v osnovo za odmero dohodnine.

Kam z vrečo denarja?

Akrapovič je izjavil, da bo iskal bolj stabilna davčna in poslovna okolja. A v večini davčno urejenih držav zna naleteti na obremenitve, višje od teh, ki jih napoveduje nova vlada. V državah, ki so članice OECD in veljajo za urejena poslovna okolja, so davčne obremenitve praviloma višje kot pri nas. Višje davke imajo tako v Nemčiji, Italiji, Franciji in seveda na severu Evrope. Med bližnjimi državami, ki bi Akrapoviču po višini davkov lahko bolj ustrezale, so Hrvaška (12 %), Bosna in Hercegovina (ne obdavčuje izplačila dividend), Črna gora (9 % ) in Srbija (15 %).

Vojna in mir

Odločitev Akrapoviča je še pred podpisom koalicijske pogodbe povzročila resne politične pretrese. Luka Mesec je namreč z izjavo, da je Akrapovičeva poteza davčna utaja, na noge dvignil tudi vodstvo GZS. Ta zdaj zahteva, da se do izjav prvega moža Levice opredeli državni zbor in da se koalicija od njih distancira. Duhove je želel pomiriti Marjan Šarec s precej nenavadno izjavo: »Treba je vedeti, da je do imenovanja nove vlade vsaj 14 dni. Šele takrat bomo lahko govorili o morebitnih ukrepih. Vojna med politiko in gospodarstvom ne koristi nikomur. Zato ne škodi tudi česa ne izreči.« Ob tej izjavi se namreč poraja vprašanje, kako resne so zaveze, ki so jih podpisali koalicijski partnerji, če bo bodoči predsednik vlade šele čez 14 dni razmišljal o ukrepih, ki so, kot kaže, lahko tudi drugačni od že dogovorjenih.