ZAVEDNA SLOVENKA

Pozitivna samozavest ne izključuje sožitja

Edita Žugelj
6. 8. 2018, 21.00
Deli članek:

Če se Slovenci čutimo in predstavimo kot samozavesten in pokončen narod, nas kot take sprejemajo tudi drugi. Samozavestno bivanje ne izključuje sožitja z drugimi narodi.

Katarina Pajnič Pajničeva z družino živi v bližini Celovca.
Več v oddaji Slovenija brez meja na Radiu Veseljak.

Tako meni Katarina Pajnič, ki se je iz Slovenije preselila na avstrijsko Koroško, kjer je postala del zavedne slovenske družine in dejavna članica tamkajšnje slovenske narodne skupnosti.

Z družino živi v bližini Celovca, kjer je zaposlena v znani mednarodni odvetniški pisarni, v prostem času pa deluje kot odbornica v dvojezičnem vrtcu in z otrokoma sodeluje v slovenskem kulturnem društvu. Pogosto je tudi v Sloveniji, kjer podjetnike seznanja s spremembami zakonodaje pri opravljanju storitev v Avstriji.

VZOR SLOVENCEM

Preden se je preselila na avstrijsko Koroško, sta Katarino Pajnič manjšinska in izseljenska tematika zanimali zgolj strokovno, saj je med študijem raziskovala življenje slovenske manjšine na Hrvaškem. Kot pravi, je narodno zavednost, borbenost za slovenstvo, aktivno vključenost v društveno, kulturno in politično življenje začela ceniti šele po tem, ko je zaživela v tujini. Meni, da na ohranjanje visoke narodne zavesti na avstrijskem Koroškem vplivata ustrezna pozitivna samozavest in samopodoba naroda, in čeprav so bili Slovenci dolgo zgodovinsko obdobje poniževani, zatirani in zasmehovani, koroškim Slovencem to ni ukrivilo hrbtenice.

»Ravno nasprotno, lahko bi bili vzor Slovencem še marsikje drugod, tudi v parlamentu v Ljubljani. Seveda pa so tudi na Koroškem izjeme,« pravi Pajničeva. »Največ je odvisno od posameznika, vsak sam daje vrednost skupnemu narodnostnemu smislu. Slovenstvo pridobi na pomenu le, če se ga ustrezno pozitivno povzdiguje, ceni in spoštuje ter se ga vsem kot takega tudi predstavi. Če samega sebe ne ceniš dovolj, te tudi drugi ne bodo ...«

DVOJEZIČNI VRTEC

Kot pravi Pajničeva, bi brez društvenih, kulturnih, gospodarskih ali političnih aktivnosti slovenstvo počasi izginjalo, za vse dodatne privilegije pa se mora zavzemati vsak posameznik. »Tu ni nič samoumevnega, preživijo in nato uživajo privilegije slovenstva le najbolj aktivni.«

Dokaz uspešne aktivnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem je tudi delovanje dvojezičnega vrtca v Celovcu Naš otrok – Unser Kind, ki letos praznuje 40. obletnico. Za nemoten potek delovanja vrtca skrbi društvo z enakim imenom, odborniki društva pa so v glavnem starši, ki svoje delo opravljajo prostovoljno.