Iskanje večine

Dolgotrajno oblikovanje koalicije vse bližje rekordu

Mihael Korsika
26. 7. 2018, 19.30
Deli članek:

Če je politika po prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 za oblikovanje vlade potrebovala 38 dni, so politične stranke na zadnjih štirih volitvah v DZ za to v povprečju potrebovale 64 dni.

STA

Volivke in volivci so se v samostojni Sloveniji osemkrat odpravili glasovat za svoje favorite na parlamentarnih volitvah, zadnje trikrat so morali na volišča predčasno. Medtem ko danes mineva 53 dni od zadnjih volitev, se devet političnih strank pripravlja na drugi krog iskanja mandatarja in tkanja koalicije.
V povprečju je do zdaj od parlamentarnih volitev do nastopa vlade minilo 71 dni. Prve večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni so sicer v Sloveniji potekale osmega aprila 1990, ko je bila
Slovenija še del nekdanje Jugoslavije.

Ekspresno oblikovanje prve vlade

Novice Svet24
Največ časa za oblikovanje vlade je potreboval Janez Drnovšek leta 1996. Najhitreje pa je bila sestavljena prva slovenska vlada v samostojni državi.

Vlada je takrat začela delovati rekordno hitro, saj je nastopila mandat zgolj 38 dni po volitvah. Prvo slovensko vlado je vodil predsednik takratnih Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle, čigar stranka se je na volitvah uvrstila šele na tretje mesto. Čeprav je dobila le 13 odstotkov glasov, je bila najmočnejša stranka v koaliciji Demos, ki je skupno dobila 54 odstotkov glasov.

Za oblikovanje poslanske večine so poslanci oziroma politične stranke največ potrebovale po državnozborskih volitvah leta 1996, ko je prišlo do pat pozicije med LDS, takratno Združeno listo, Desusom in SNS ter na drugi strani SLS, SDS in SKD. Prvi politični blok je imel 43 poslancev, drugi sicer dva več, a nobeden večine v 90-članskem državnem zboru. Dve mesti sta že takrat pripadali predstavnikoma italijanske in madžarske narodne manjšine.

STA
Poslanci državnega zbora brez strokovnih sodelavcev ne bi imeli časa pregledati vsega gradiva.

Gordijski vozel so presekali šele zakulisne igre in znamenit prestop poslanca Cirila Pucka iz SKD. Ob tem je napovedal, da bo za mandatarja podprl predsednika LDS, pokojnega Janeza Drnovška. To je ob pomoči dveh poslancev narodnih manjšin omogočilo Drnovškovo imenovanje za mandatarja in pozneje oblikovanje tretje njegove vlade. Mandat je nastopila 109 dni po volitvah.
Volitve leta 2000, ko je LDS sestavila vlado v 46 dneh, so bile zadnje, po katerih so politične stranke vlado uspele oblikovati prej kot v dveh mesecih. Od takrat naprej se čas za sestavo podaljšuje praktično po vsakih volitvah.

Če bo predsedniku LMŠ Marjanu Šarcu ali prvaku SDS Janezu Janši kljub težavnim razmerjem moči uspelo oblikovati parlamentarno večino, je prav gotovo, da bo to najmanj drugo najdaljše iskanje večine v državnem zboru. Glede na dejstvo, da je danes že 54. dan po zadnjih parlamentarnih volitvah, je namreč jasno, da vlada ne bo začela delovati v naslednjih 14 dneh. Do zdaj je namreč drugo najdaljše sestavljanje vlade trajalo leta 2011, ko je vlada začela delovati 68 dni po volitvah.