V imenu ljudstva

»Draga moja država, zdaj pa mi plačaj!«

Mirko Vorkapić / Novice Svet24
3. 7. 2018, 20.00
Deli članek:

Od Balkanskega bojevnika do izbrisanih, deložiranih, posiljenih in krivo obdolženih. To so nekateri primeri, v katerih je država morala plačati odškodnine.

STA
Pri družini Vaskrsić so rubili zaradi 124 evrov osnovnega dolga.

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo odškodnino v višini 5000 evrov, ki jo je obtoženemu v zadevi Balkanski bojevnik Jakobu Remškarju, zaradi neustreznih razmer v priporu dosodilo okrožno sodišče. Remškar je eden od deveterice, ki se je (prvič) znašla v priporu 27. maja 2010 zaradi suma, da so člani slovenskega dela mednarodne združbe, ki se je ukvarjala z mamili in jo je vodil Srb Darko Šarić, vodja slovenskega dela združbe pa naj bi bil Dragan Tošić.

Remškar je sicer trenutno vnovič v ljubljanskem priporu. V ponovljenem sojenju mu je namreč okrožno sodišče izreklo kazen 11 let in pol zapora. Prvostopenjsko sodišče je 6000 evrov odškodnine zaradi neustreznih razmer v priporu dosodilo tudi obtoženemu v zadevi Balkanski bojevnik Marku Bubliću, odškodnino pa sta iz enakih razlogov že dobila še dva obtožena v tej zadevi Boštjan Kopčič in Dragan Beljkaš.

Bobo
Remškar je od države sicer zahteval 25.000 evrov odškodnine.

Izbrisanim

Upravne enote so do konca leta 2017 prejele 8161 zahtevkov izbrisanih za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku in v dosedanjih postopkih priznale za nekaj manj kot 26,4 milijona evrov odškodnin. Pri tem je najvišja priznana odškodnina znašala 13.050 evrov. Izrazito se je povečalo število zahtevkov za določitev odškodnine na sodišču. Do zdaj so upravne enote izplačale za 19,4 milijona evrov odškodnin, od tega v letu 2014 nekaj manj kot štiri milijone, v letih 2015, 2016 in 2017 pa po nekaj več kot 5,1 milijona evrov.

Primož Lavre
Do zdaj so upravne enote izbrisanim izplačale za 19,4 milijona evrov odškodnin.

(N)LB Banka je bila zaradi tožb na Hrvaškem do zdaj oškodovana za 2,6 milijona evrov. Na višjem sodišču v Zagrebu v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami čakata še dve tožbi, ena v višini 25 milijonov evrov in druga v višini okoli 600.000 evrov.

Posiljenim

Evropsko sodišče za človekove pravice je januarja v primeru dveh žrtev posilstva razsodilo proti Sloveniji in ji naložilo plačilo odškodnine v višini 16.000 oziroma 4000 evrov. Slovenija je bila obsojena zaradi kršitve pozitivne obveznosti države oziroma procesnega vidika prepovedi mučenja, o čemer govori 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. V primeru M. A. proti Sloveniji je sodišče v Strasbourgu ugotovilo, da je Slovenija s procesnega vidika kršila prepoved mučenja iz 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki pravi »da se nikogar ne sme mučiti ali nečloveško in ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati«.

Država bo morala tako tožnici plačali 16.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in dobrih 1000 evrov sodnih stroškov. Tudi v drugem primeru N. D. proti Sloveniji je sodišče razsodilo, da je zaradi zamud v sodnih postopkih prišlo do kršitve pozitivne obveznosti države v skladu s 3. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Slovenija bo morala tožnici zaradi tega plačati 4000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 3300 evrov sodnih stroškov.

Deložiranim

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je odločilo, da mora Slovenija Zoranu Vaskrsiću plačati odškodnino in povračilo stroškov v skupni vrednosti 85.000 zaradi rubeža in prodaje hiše v izvršilnem postopku, nastalem zaradi osnovnega dolga Vaskrsića v višini 124 evrov. Slovenija je po ugotovitvah ESČP v omenjenem primeru kršila 1. člen prvega protokola Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o zaščiti pravice do lastnine. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov, ker dolga ni poravnal, je prišlo do izvršbe, v kateri so mu prodali hišo in to po polovični ceni glede na tržno.

Po krivem obdolženim

Andreju Štrucu, ki je v priporu presedel 714 dni pod obtožbo, da je vpleten v napad na nekdanjega novinarja Večera Mira Petka, tudi po odločitvi višjega sodišča pripada 60.000 evrov odškodnine z obrestmi. Potem ko so februarja 2001 neznani napadalci v Mežici kruto obračunali s takratnim novinarjem, pozneje poslancem, Mirom Petkom, se je pod obtožbo vpletenosti v napad na zatožni klopi med peterico obdolženih znašel tudi Štruc. Sodni proces se je avgusta 2005 končal z oprostilno sodbo za vse obdolžence, sodba je postala pravnomočna leto pozneje.