Amalgam

Adijo, zobne zalivke, v katerih je živo srebro

Mojca Zemljarič / Štajerski tednik
19. 4. 2018, 06.50
Deli članek:

Po 1. juliju 2018 za nosečnice, doječe matere in otroke do 15. leta umikajo izdelavo amalgamskih zalivk, v katerih je živo srebro.

Č.G.
Izdelava bele zalivke je dražja in zahtevnejša.

Del strokovnjakov navaja, da so zalivke z živim srebrom zdravju škodljive. Drugi del stroke meni, da niso tako škodljive, so pa nevarne, potem ko se odstranijo in opredelijo kot odpadek.

Od julija letos se zobni amalgam več ne bo uporabljal za zobozdravstveno obravnavo mlečnih zob otrok, mlajših od 15 let, ter zob nosečnic in doječih mater, razen če zdravstveni delavec presodi, da je to nujno potrebno zaradi posebnih zdravstvenih potreb pacienta. »Vsaka država članica do 1. julija 2019 pripravi nacionalni načrt v zvezi z ukrepi, ki jih namerava izvesti za postopno opustitev uporabe zobnega amalgama. V zvezi z nadaljnjo uporabo amalgama velja izpostaviti dosedanje izhodišče slovenske stomatološke stroke, da so zobni amalgami, če so uporabljeni po načelih dobre klinične prakse, varni, cenovno ugodni in kakovosten material, ki ostaja kot ena od možnosti reparacije (popravila) okvarjenih zobnih ploskev,« so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

20 milijonov evrov

V Sloveniji se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo vse amalgamske zalivke. Zavarovanje pokriva tudi tako imenovane bele zalivke iz kompozitnega materiala, ampak samo na štirih sprednjih zobeh. »Širjenje pravice do bele zalivke zahteva dodatna finančna sredstva, saj gre za material, ki je nekoliko dražji kot amalgam, izdelava tovrstnih zalivk tudi traja dlje kot pri amalgamu,« so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in dodali, da je bilo lani pri izvajalcih javne zobozdravstvene službe skupno izdelanih 1,033.128 zalivk. Izdatki zdravstvenega zavarovanja za te zalivke so znašali 20 milijonov evrov. Od tega se je iz obveznega zavarovanja pokrilo 17 milijonov in iz dopolnilnega tri milijone evrov.

Č.G.
Amalgamske zalivke bodo nadomestili drugi materiali.

Že prepovedali

V Sloveniji se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo vse amalgamske zalivke.

Amalgam se sicer v zobozdravstvu uporablja več kot 150 let. Podobne starosti so tudi nasprotujoča si stališča v zvezi z njegovo varnostjo. Uporaba amalgama v zobnih zalivkah se je od druge polovice 19. stoletja razcvetela kljub občasnim opozorilom o škodljivi izpostavljenosti živemu srebru iz zalivk. Kljub prevladujočemu mnenju v zadnjem desetletju, da amalgamske zobne zalivke niso zdravju škodljive, je v nekaterih državah prevladal previdnostni princip. Na Norveškem in Švedskem so pred nekaj leti uporabo amalgama za zobne zalivke prepovedali, medtem ko v Nemčiji in Kanadi odsvetujejo uporabo amalgama med nosečnostjo. Ponovna analiza nekaterih študij je pokazala, da je amalgam lahko škodljiv za nekatere skupine ljudi. Organi, ki jih elementarno živo srebro najprej prizadene, so osrednje živčevje in ledvice. Škodljive učinke naj bi imel tudi na imunski, periferni živčni, mišični in endokrini sistem. Pri izpostavljenosti nizkim odmerkom se lahko pojavijo nespecifični simptomi, kot so utrujenost, šibkost, izguba telesne teže in prebavne motnje. Kronična poklicna izpostavljenost lahko povzroči zastrupitev, za katero so značilne razdražljivost, depresija, apatija, boječnost, v skrajnih primerih tudi delirij, izguba spomina, osebnostne motnje … »Za škodljive učinke živega srebra so bolj dovzetne ranljive skupine: plod v času nosečnosti, novorojenčki, otroci, bolniki z boleznimi ledvic, jeter, pljuč oziroma osrednjega živčevja, ljudje z alergijo na živo srebro. Večja izpostavljenost je posledica poklicne izpostavljenosti, bivanja na onesnaženih področjih, pa tudi večjega števila amalgamskih zalivk, uporabe eksotičnih tradicionalnih zdravil in kozmetike – tako je pokazala leta 2007 opravljena raziskava Svetovne zdravstvene organizacije,« so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.