Ranljiva Slovenija

Pripravite se, prihaja nova finančna kriza!

Ž. K. / Novice Svet24
18. 4. 2018, 20.45
Deli članek:

Finančne analize kažejo, da se nam že v naslednji dveh do treh letih obeta nova finančna kriza. Je Slovenija pripravljena? Je pripravljena Evropa?

Bobo
Dejavniki, k napovedujejo prihod nove krize, so visoka rast vrednosti nepremičnin, visoka zadolženost prebivalstva, baloni na finančnih trgih ter nestabilna geopolitična situacija.

Med tistimi, ki se ukvarjajo s financami, prave dileme o tem, ali se bomo morali spoprijeti z novo krizo, ni. Prišla bo, vprašanje je le, kdaj. Zaradi narave svetovnih financ je jasno, da za vsakim vzponom sledi padec. Slovenci si glede na to, da smo se komajda pobrali, želimo vsaj nekaj let blagostanja. A glede na analize, ki jih opravljajo tisti, ki se ukvarjajo s financami, se bomo že kaj kmalu spopadli s težkimi časi. Pred dnevi je na Brdu pri Kranju potekala prva nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva, v organizaciji GZS, ministrstva za gospodarstvo in ministrstva za zunanje zadeve. Na eni izmed okroglih miz je Roman Rojc, izvršni direktor SID banke, povedal, da v njihovi banki redno pripravljajo ocene tveganja, in verjetnost, da bi se že naslednje leto srečali z novo krizo, so ocenili na 20 odstotkov. A znaki, ki kažejo, da se trgi pregrevajo, so tu in sodeč po njihovih napovedih se že v dveh do treh letih vse skupaj lahko obrne navzdol.

Kako smo pripravljeni?

Evropska centralna banka (ECB) je po prejšnji krizi močno znižala obrestne mere in v sistem sprostila velike količine denarja, a ukrepi učinkujejo počasneje, kot so pričakovali.

Ocena strokovnjakov je, da je Slovenija v dobrem stanju, gospodarstvo se je razdolžilo, tudi banke so dodobra založene z denarjem. Državni dolg, ki se je skokovito povečal ob zadnji krizi, se še ni občutno zmanjšal, a so državne finance uravnotežene, zaradi česar naj bi ta dolg tudi v primeru rasti obrestnih mer lahko še vedno brez težav odplačevali. Največja težava je v strukturi našega gospodarstva. Glavnino našega izvoza namreč predstavljajo polizdelki, ki jih prodajamo na trg EU. Že zdaj je opaziti, da so posamezne države začele uvajati protekcionistične ukrepe in omejujejo dostop do svojih trgov. Če bi se naše glavne trgovinske partnerice znašle v težavah, bi to v veliki meri občutila tudi naša podjetja.

Ranljiva Slovenija

Čeprav je Luka Mesec zaradi izjave, da je izvoz največja ahilova peta slovenskega gospodarstva, prejel kritike z vseh strani, pa tudi na ministrstvu za gospodarstvo priznavajo, da smo zato, ker v glavnem izvažamo polizdelke in smo odvisni predvsem od trgov EU, ranljivi. Nasvet ministra Počivalška na nedavni konferenci je bil, da bi se morala slovenska podjetja osredotočiti na razvoj končnih izdelkov in se usmeriti v osvajanje rastočih trgov, predvsem Bližnjega vzhoda in Afrike. Tudi če bi nam v naslednjih dveh ali treh letih uspelo uresničiti del ministrovih napotkov, bi se Slovenija zaradi majhnosti in dejstva, da je del evropskega finančnega sistema, težko ubranila krize.

Kaj ostane Evropi?

Največje vprašanje je, kaj bi ob morebitni novi krizi lahko storila EU. Trenutno namreč še vedno odpravlja posledice prejšnje. Obrestne mere so še vedno na rekordno nizkih ravneh in tudi sproščanje novega denarja prepočasi prinaša učinke, ki so si jih želeli finančniki v Frankfurtu.