S podpisi peticije so včeraj simbolično izrazili podporo vzpostavitvi proizvodnje Magne. V njej piše: "Podpisniki tega poziva se javno in odločno zavzemamo za gospodarski in družbeni razvoj. Dogajanja zadnjih mesecev so nas spodbudila h glasnemu pozivu vsem, ki živijo v regiji in se zavedajo, da smo sami odgovorni za prihodnji razvoj in blagostanje."
Širši vpliv
Direktorica Štajerske gospodarske zbornice Aleksandra Podgornik je pojasnila, da želijo povedati, da je Magna "pri nas dobrodošla". "Želimo izpostaviti, kakšen multiplikativni učinek ima tako pomembna investicija, kot je Magna, za regijo. Pri nas imamo večinoma manjša podjetja in nujno potrebujemo neko večjo investicijo oziroma večje podjetje, ki nas bo vleklo naprej. Tu ne gre torej samo za delovna mesta, ki jih ta obrat neposredno prinese, ampak bodo vplivi mnogo širši," je povedala.
Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.
"Ko se bo enkrat začela kepa ovijati, se bo odvila v korist gospodarstva in ljudi, ki tu živimo, ne le tega konca ampak Slovenije kot celote," je dodal direktor Aerodroma Maribor Ladislav Brolih. Pomisleke lokalnega prebivalstva razume, a meni, da niso nerešljivi. "Legitimni so v vsakem primeru. Mislim, da imamo tudi legitimne organe, ki bodo vsakršen problem reševali po poteh, ki jih imamo zapisane," je dejal.
Med podpisniki peticije je direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Viljem Pozeb, ki iz lastnih izkušenj pozna težave umeščanja večjih projektov v slovenski prostor. "Tudi mi, ko smo umeščali v prostor črpalno elektrarno Kozjak, ko zdaj umeščamo elektrarne na Muri in vetrne elektrarne nad Dravogradom, včasih razmišljamo, da bi vrgli puško v koruzo. A tega ne smemo dopustiti, saj je v Sloveniji delovnih mest, ki ustvarjajo novo vrednost, vse premalo," je dejal.
Poleg predstavnikov lokalnih podjetij so na letališče prišli tudi predstavniki občin, poslanci SMC, pa tudi zastopniki drugih organizacij, kot je na primer mariborski center za socialno delo. "Maribor in okolica nujno potrebujeta nova delovna mesta. Letos smo imeli v aprilu 6222 prejemnikov denarne socialne pomoči. Med njimi vidim potencialne kandidate za delovna mesta, ki bi jih s to investicijo lahko pridobili," je dejala direktorica centra Marjana Bravc.
Podobno je predtem na kariernem sejmu povedala predstavnica mariborskega zavoda za zaposlovanje Mirjana Zgaga: "Mislim, da naša regija nujno potrebuje preboj, pa tudi optimizem. Strahovi, ki se pojavljajo, so razumljivi in logični, a verjamem v našo zakonodajo, ki je strožja kot avstrijska. Verjamem tudi v podjetje Magna, ki je bilo lani izbrano za naj zaposlovalca v Avstriji. Verjamem tudi, da bo Magna vračala okolju kot družbeno odgovorno podjetje, ker kot takšno je prepoznano v tujini."
Med podporniki prihoda Magne v regijo je tudi mariborski župan Andrej Fištravec.
Ocena ustavnosti zakona
Odvetnik Franci Matoz in urednik portala Pozareport Bojan Požar sta na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče-Slivnica s predlogom za zadržanje zakona. Magna bi morala lokacijo poiskati na obstoječih industrijskih lokacijah.
"Ocenjujemo, da gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi, ki so tam lastniki nepremičnin. Menimo, da je država s t.i. lex Magno kar sama določila, da gre za javni interes, čemur nasprotujemo, saj menimo, da ta vsaj v smislu ustave ni izkazan," je pojasnil Matoz, ki je pobudo vložil v imenu treh kmetov, ki bodo po tem zakonu razlaščeni, in v Požarjevem imenu, ki je lastnik nepremičnine v tej občini.
Po Matozovih besedah v pobudi napadajo tiste člene zakona, ki govorijo o razlastitvi, saj je država po hitrem postopku sklenila, da bo lastnike nepremičnin razlastila, in jim odvzela tudi pravico do pritožbe v primeru, da do razlastitev pride. Vložili so tudi predlog za začasno zadržanje zakona, in sicer zato, ker so v zakonu predvideni zelo hitri postopki in če bi bili izpeljani, zemljišč ne bi mogli več vrniti, je pojasnil.
"Tu se štejejo dnevi, kajti že sredi meseca in potem v juliju bodo potrebni zelo konkretni koraki. Prišlo bo celo do gradnje poleti in v jeseni," je poudaril Miro Cerar.
Požar je povedal, da se je pobudi pridružil simbolično, saj njegova nepremičnina ni v vplivnem območju. A ga zlasti v luči nedavne nesreče v Kemisu skrbi, ker bo šlo pri Magnini investiciji za lakirnico, ki je "najbolj strupeni del avtomobilske industrije". Čudno se mu zdi, da se Magna ni odločila za druge, na Štajerskem ponujene industrijske lokacije - ali za Metalno Tam ali Kidričevo. "Maribor 10 kilometrov stran ponuja industrijska zemljišča. Imam vso dokumentacijo, Magna jim ni niti odgovorila. Sem hočejo zato, ker je to za njih ceneje," je povedal Požar.
Matozu se zdi nesprejemljiv koncept posamičnih zakonov in vrstni red, torej najprej zakon in nato sprejemanje občinskega prostorskega načrta. "Sploh ni strokovne ocene primernosti in ustreznosti lokacije ter tega, ali se lahko gradi kje drugje - tu gre za načelo sorazmernosti, saj ne morete graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih, če imate na razpolago veliko primernejših industrijskih objektov ali zemljišč," je dodal.
Delovna mesta po njegovem so v javnem interesu, a ima država zanje druge predpise, podpore. "Če bi država pred leti pomagala Pipistrelu, bi imeli sedaj več in boljših delovnih mest," je še menil, medtem ko je Požar kot nesprejemljivo navedel tudi to, da "država multinacionalko vabi s posebnim zakonom in jo postavlja v privilegiran položaj v primerjavi z drugimi podjetniki tudi slovenskimi".
DZ je ta zakon potrdil sredi decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. Ta naj bi v prvi fazi zgradil lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.
Hočejo škoditi
V zvezi z investicijo Magne Steyr v Sloveniji se je oglasil tudi premier Miro Cerar. "Gre za investicijo, ki bi v okolje Maribora pripeljala več kot 3000 delovnih mest," je spomnil Cerar in dodal, da je ta projekt zelo premišljen. "Tudi zemlja, žal res v določenem delu kmetijska, se bo nadomestila. To se bo uredilo tako, da bo za vse deležnike v redu. Pazimo tudi na okoljevarstvene zadeve," je izpostavil.
Vendar pa, kot je dejal, je očitno kar veliko nasprotnikov, ki jim enostavno ni mar za ta delovna mesta, enostavno želijo preprečiti, da bi ta projekt uspel. "Recimo, če gledamo, da je gospod Matoz, znani odvetnik, ki v glavnem zastopa SDS, in celo Bojan Požar - mislim, da vsi vemo, kdo je Bojan Požar - vložil neko ustavno pobudo na ustavno sodišče v imenu kmetov, potem mislim, da je zelo evidentno, za kaj tukaj gre. Gre za to, da se nagaja, da projekt ne bi uspel," je Cerar dejal o vložitvi pobude za oceno ustavnosti zakona, ki omogoča investicijo.
"Tu se štejejo dnevi, kajti že sredi meseca in potem v juliju bodo potrebni zelo konkretni koraki. Prišlo bo celo do gradnje poleti in v jeseni," je poudaril. Izrazil je tudi upanje in prepričanje, da "bodo ljudje dobre volje in dobronamerni prevladali nad tistimi, ki imajo tukaj samo en namen. To je škoditi."
