OŽIVITEV

Da središče Šmarjete ne bo več samevalo

L. Markelj, Dolenjski list
13. 5. 2017, 15.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Občina Šmarješke Toplice je znana kot turistična občina. A občinsko središče Šmarjeta že leta bolj sameva in kliče po ureditvi.

L. M.
Andrej Šušteršič se včasih sramuje Šmarjete.

Zato so krajani več kot zadovoljni, da je občina letos začela postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditev naselja Šmarjeta. Kot pravi županja Bernardka Krnc, želijo center, ki danes bolj ali manj sameva, čim bolj oživiti in mu dati nove vsebine. Zato so pred dnevi organizirali delavnico z občani.

O problematiki in viziji razvoja kraja, katerega dejanske potrebe so se v zadnjih desetletjih spremenile, je v imenu pripravljavca OOP Šmarjeta spregovorila Suzana Simič iz Acerja. Urejala se bosta območje od pokopališča in nove mrliške vežice do župnišča ter sam trg oziroma središče Šmarjete, ki ga zaokroža obvoznica. Pri cesti od pokopališča proti župnišču so načrtovani nova parkirišča (graditi se bodo začela v začetku prihodnjega leta), pločnik in drevored, nova parkirišča s počivališčem se obetajo še v bližini župnišča, skupaj naj bi jih bilo več kot 60.

L. M.
Na trgu dominira zaprta Žurova gostilna.

Kdo bo kupil Karlovškovo hišo?

TRGOVINI NEODZIVNI
Županja Bernardka Krnc pove, da se obe trgovini na pozive občine, naj sporočita, kakšno vizijo trgovske dejavnosti imata v kraju, nista odzvali.

Sicer pa je glavna naloga ureditev osrednjega trga, kjer dominirata farna cerkev svete Marjete in zraven rojstna hiša Jožeta Karlovška (priznanega preučevalca ljudskega stavbarstva, ornamentike, mitologije in umetnostne obrti), ki je spomeniško zaščitena in po besedah krajana Marjana Grahuta »imenitna in zgodovinsko pomembna stavba, ponos Šmarjete«.

Gostilna tu ne deluje več, kot je na delavnici povedal lastnik Jože Žura, hišo zelo ugodno prodaja in bo več kot vesel, če trg oživi. Tu naj bi za zaživeli kak miren lokal s slaščičarno, namestitvene in turistične dejavnosti, manjša prodajalna s spominki in informacijami o kraju in okolici ter ponudbo domačih izdelkov, prostore bi lahko imel kak odvetnik ali notar, v centru nekateri vidijo celo sedež občinske uprave. Problem pa so stranišča. »Pride avtobus turistov, ogledujejo si cerkev, okolico, pa nimajo stranišča. Gospe prosijo mojo mamo. Tako enostavno ne gre,« je menil Andrej Šušteršič in dejal, da ga je zaradi neurejenosti nemalokrat kar sram, v kakšnem kraju živi.

L. M.
Jože Žura Karlovškovo rojstno hišo prodaja.

Trgovini sta nujni, a kje?

NUJNO
Krajani so menili, da je manjša občinska stavba, nekoč krajevni urad in pošta, primerna le za rušenje, nujno pa je treba urediti dostop do Pirnarjeve domačije na trgu ter sanitarije.

Poseben problem sta dve trgovini v Šmarjeti – KZ Krka in Mercatorjeva prodajalna, saj pri obeh vlada huda prostorska stiska. Šušteršič, ki v Šmarjeti živi že petdeset let, meni, da je KZ tu potrebna, a v center ne sodi. Problem so dostave, parkiranje, hrup. Podobno velja za manjšo Mercatorjevo trgovino z živili, edino v tem koncu, ki je zlasti za starejše, ki ne hodijo v večje trgovske centre, nepogrešljiva.

A predpogoj vsega je sodelovanje lastnikov in podjetnikov, ki tu živijo. Kot je dejal Alojz Škrbina z Vinice pri Šmarjeti, morajo ti kaj ukreniti: ali bodo svoje objekte preurediti, prodati ali dati v najem. Potem bo center lahko zaživel. »Lokalna skupnost ustvarja le pogoje za razvoj, občina pa se, tudi če bi kupila na primer Karlovškovo hišo, z gostinsko dejavnostjo ne sme ukvarjati,« je na predlog lastnika hiše Žure, naj vendar občina pridobi kaka nepovratna sredstva in odkupi objekt, odgovorila županja. S sodelavci iz Acerja je zagotovila, da bo do sprejema OPPN Šmarjeta, ki ga načrtujejo v enem letu, še dosti časa za pogovore, predloge in ideje, zlasti v času javne razgrnitve dokumenta.