EU sicer obljublja, da njena vrata ostajajo odprta, a ob brexitu, vzponu evroskepticizma in drugih izzivih je širitev na stranskem tiru. Premier Miro Cerar poudarja nujnost stalnega sodelovanja z državami v čakalnici na članstvo v EU.
Premier o veliki širitvi iz leta 2004 pravi, da je bil vesel vstopa Slovenije v EU. "Danes lahko samo rečem, da se nisem zmotil. Verjamem, da je EU še vedno naša skupna pot, boljša od vseh ostalih, ki se ta hip ponujajo," je poudaril po koncu vrha EU o brexitu minulo soboto.
Verjame tudi, da pot v EU mora ostati odprta za države Zahodnega Balkana ali katere druge, ki bodo izpolnile vse potrebne pogoje v sklopu širitvenega procesa.
Zelo pomembno pa je po premierjevih besedah zavedanje, da smo vsi člani ene evropske družine in da je treba tudi v času, ko ni realno pričakovati, da bodo lahko države Zahodnega Balkana že kar v letu ali dveh postale članice EU, ohraniti ves čas odprt proces, skozi katerega se lahko postopno vključujejo v našo zgodbo in izpolnjujejo pogoje za pristop.
Nujno je stalno sodelovanje, kajti če ne bodo odprti socialni, gospodarski, politični in drugi kanali med EU in temi državami, se bodo zaprle vase in bodo na teh področjih odigrale vlogo druge svetovne sile, Evropa pa se bo sama izločila iz tega procesa, kar ne bo dobro, je posvaril.
Prav nedavni dogodki v Makedoniji in tudi v nekaterih drugih državah Zahodnega Balkana po Cerarjevih besedah kažejo, kako pomembne so evropske vrednote za stabilnost, mir in demokratični razvoj.
"Če se te vrednote ignorirajo, če se jih poskuša zaobiti, se to vsaj na daljši rok ne konča dobro, zato verjamem, da evropska zgodba mora iti naprej," je še izpostavil premier v soboto v Bruslju v pričakovanju 13. obletnice velike širitve.
EU danes obeležuje trinajsto obletnico velike širitve na deset srednje- in vzhodnoevropskih držav. V petem širitvenem krogu so se maja 2004 uniji pridružili Slovenija, Poljska, Slovaška, Češka, Madžarska, Malta, Ciper, Estonija, Latvija in Litva.
V prvi širitvi so se leta 1973 ustanovni šesterici pridružile Velika Britanija, Irska in Danska. 40 let pozneje se je julija 2013 sedemindvajseterici v sedmem krogu pridružila Hrvaška. Novih širitev do leta 2020 nedvomno ne bo, a tudi nato je nad procesom velik vprašaj.
Širitev je zaradi perečih notranjih problemov unije že dolgo odrinjena na stranski tir. Trinajsto leto unije po veliki širitvi zaznamujeta brexit - prvo dejanje razgradnje evropskega projekta - ter strah pred vzponom populizma in evroskepticizma v letu volitev v vrsti ključnih članic unije.
Najbolje gre sicer na poti v EU Črni gori, ki je pristopna pogajanja začela junija 2012. Počasi v pristopnih pogajanjih napreduje tudi Srbija, pri kateri so ključen problem njeni neurejeni odnosi s Kosovom.
Med državami Zahodnega Balkana so že leta najbolj alarmantne razmere v Makedoniji, ki je leta 2005 dobila status kandidatke, a začetka pogajanj še ni dočakala, zaradi nerešenega spora o imenu z Grčijo in zaradi perečih notranjepolitičnih težav, ki so se v minulih dneh izjemno zaostrile.
Status kandidatke ima tudi Albanija, na repu vrste v čakalnici na članstvo v EU pa sta BiH in Kosovo.
Poleg šestih zahodnobalkanskih držav je v čakalnici na članstvo v EU tudi Turčija, ki je pogajanja začela leta 2005, a napreduje po polžje, zlasti zaradi nerešenih vprašanj s Ciprom ter načelnega nasprotovanju nekaterih ključnih članic polnopravnemu članstvu te ogromne, pretežno muslimanske države v uniji.
V minulem letu so se odnosi med EU in Turčijo močno zaostrili zaradi spornih potez avtoritarnega turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki so po oceni unije v nasprotju z njenimi vrednotami in pravili. Vse glasnejši so pozivi k prekinitvi pogajanj s Turčijo in oblikovanju nove oblike sodelovanja s to državo, ki je sicer pomembna partnerica pri soočanju z migracijskimi pritiski in na številnih drugih področjih.
