KUD Apokalipsa

Od poezije in proze do filozofije in stripa

S.R./STA
23. 2. 2017, 17.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Pri založbi KUD Apokalipsa so predstavili lansko knjižno produkcijo, v kateri so pesniška zbirka Ane Porenta Deklice, romaneskni prvenec Marka Matoha Moja moja, pesmi Tomislava Markovića Nepotrebne izbrisati, zbornik s filozofskega simpozija Ponovitev kot dogodek, delo Vinka Ošlaka Bog pravi drugače in strip Matjaža Bertonclja Per Aspera ad Astra.

Profimedia

Pesmi so pisane kot nagovor določeni deklici. Pesnica si je raje kot pisanje v tretji osebi izbrala drugo osebo, saj so ji liki, kot je povedala, preblizu, da bi jih opisovala z distance, obenem pa ne predstavljajo nje.

Ana Porenta je pesmi v zbirki Deklice ubrala na skupno noto - ženske protagonistke. Opiše jih s pridevniki, ki so obenem tudi naslovi pesmi. Vsi kažejo na eksistencialno zavzeto bivanje žensk različnih usod in generacij, je na predstavitvi povedala avtorica spremne besede Barbara Korun. Po njenih besedah so avtoričine pesmi brez obsodb in moraliziranja, spisane pa zelo sočutno, zato Deklice niso le estetska ampak tudi globoko etična pesniška zbirka.

Za navidezno lahkotnim ljubezensko-počitniškim romanom Moja moja se skriva tehtno delo, je o prvencu Marka Matoha dejal urednik Primož Repar. Po njegovih besedah delo odlikujejo suverena pisava, uporaba resničnih imen in spuščanje v metafizične globine. Avtor ni želel razkriti vsebine, povedal pa je, "da je vse resnično, oprijemljivo in otipljivo." Spremno besedo k delu je napisal Jurij Hudolin.

Poetika Tomislava Markovića v pesniški zbirki Nepotrebne izbrisati je po Reparjevih besedah polna humorja, groteske in satire. Zbirka ponuja politično angažirano poezijo, s katero razgalja zlo in nasilje. Pesmi enega najbolj kontroverznih in karizmatičnih sodobnih pesnikov je poslovenil Hudolin.

Protagonisti osmega Bertoncljevega dela v zbirki Strip so antropomorfne živalce, ki skačejo med srednjim in novim vekom in se sprašujejo o veri, oblasti in smislu. Glavni junak je volk inkvizitor Magnuslupus, so zapisali pri založbi.

Zbornik Ponovitev kot dogodek prinaša prispevke s petega istoimenskega mednarodnega filozofskega simpozija Miklavža Ocepka leta 2015. Izdali so ga v sodelovanju s Srednjeevropskim raziskovalnim inštitutom Sorena Kierkegaarda Ljubljana. V njem je zbranih več kot 30 študij oziroma esejev na naslovno temo, ki so jih prispevali filozofi iz 12 držav Evrope in Severne Amerike. Kot je poudaril filozof Darko Štrajn, se je po simpoziju razvilo veliko razprav na to temo.

Knjiga Vinka Ošlaka Bog pravi drugače je zasnovana kot leksikon, ki odgovarja na verske zmote in nesmisle v luči božje besede. Ošlak kot kristjan oziroma protestant opozarja na različne zablode, ki se pojavljajo med verniki ter v verskem tisku, ki je v Sloveniji pretežno katoliški, je povedal Repar.