Cene elektrike

Kako pokrivati izgube Teša?

lt
21. 2. 2017, 20.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Eles nasprotuje dodatnemu evru na položnici za elektriko. Direktor družbe Aleksander Mervar bi raje videl, da bi k sanaciji prispevali celotno elektrogospodarstvo, lokalno okolje ter zaposleni v Premogovniku Velenje (PV) in Termoelektrarni Šoštanj (Teš).

Wikipedija
Težave v Termoelektrarni Šoštanj so aktualne kot vedno.

Nekaj, a ne povsem dovolj Predvidevajo, da bo iz mehanizma prednostnega dispečiranja letno nateklo za 25 milijonov evrov, po Mervarjevih številkah pa bi morali zbrati vsaj 41 milijonov evrov.

Pretekli teden je Aleksander Mervar v časniku Finance izrekel nekaj ostrih na račun vlade Mira Cerarja, ki je v javno razpravo poslala novelo energetskega zakona, v kateri se predlaga uvedba tako imenovanega prednostnega dispečiranja, s katerim bi pokrivali razlike med tržno in stroškovno ceno elektrike pri obratovanju Teša. »V prvi vrsti gre za to, da Eles omogoči elektrarnam, ki bi imele takšen status, prednostno proizvodnjo glede na njihov možni profil obratovanja v odvisnosti od zakonitosti oblikovanja cen na trgu,« je zadevo pojasnil Mervar.

Mervar meni, da naj k sanaciji Teša prispeva celotno elektrogospodarstvo, vključno z lokalnim okoljem, pri čemer bi moral aktivnejšo vlogo prevzeti Slovenski državni holding, ki naj s sklepom HSE zaveže k prodaji 49-odstotnega deleža v Hidroelektrarnah na Spodnji Savi ter s to kupnino dokapitalizira Teš. »Če bi bili resnično dober upravljavec državnega premoženja, bi lahko že zdavnaj našli ustrezno rešitev za šaleško elektroenergetiko,« je bil oster Mervar. Drugi menijo, da bi za to bili dovolj že dobički Elesa.

»Morebitno razliko med tržno in stroškovno ceno električne energije Teš bi lahko pokrivali že samo iz profita distributerjev. Če iz komercialnega prenosa električne energije delajo dobiček, tedaj naj se ta razdeljuje kot v javnem servisu, kar ti distributerji so,« ocenjuje Gorazd Marinček iz nevladne organizacije Slovenski E-forum. Na Eles smo se obrnili z vprašanjem, koliko dobička ustvarijo iz komercialnega prenosa električne energije in kakšen je njegov delež v primerjavi s tem, kar prenesejo v javnem interesu, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo dočakali.

»Neobičajno stanje«

Uvedli bi prednostni odkup električne energije za Teš, medtem ko se ta bori s tem, da sploh dosega nazivno proizvodnjo šestega bloka – 600 megavatov. 

Vendar tudi pomoč v obliki zagotovljenega odkupa energije po netržni ceni ne bo rešila Teša pred slabim gospodarjenjem. Neuradno smo izvedeli, da šesti blok trenutno obratuje pri nižjih 470 megavatih, namesto pri nazivnih 600. Razlog naj bi bila odsotnost kompleta rezervnih delov, ki naj jih ne bi kupili iz razloga prikrivanja realne izgube. HSE nam je te informacije potrdil le delno: »Blok 6 trenutno obratuje s 470 MW zaradi omejitve moči, ki je posledica neobičajnega stanja na enem izmed sistemov enote. Analiza tega stanja že poteka.«

Pri tem so nam potrdili, da je komplet rezervnih delov v postopku javnega naročila. »Postopki za nabavo rezervnih delov potekajo v skladu z veljavno zakonodajo in roki, ki jih ta predpisuje. Do izteka garancijske dobe rezervne dele za odpravo napak dobavlja dobavitelj,« so sporočili iz HSE, pri čemer niso odgovorili na vprašanje, kolikokrat je imel šesti blok zmanjšano razpoložljivost zaradi pomanjkanja rezervnih delov. Neuradno smo sicer izvedeli, da je v fazi poskusnega obratovanja popolnoma stal 14 dni, saj na zalogi niso imeli rezervnega dela, ki sicer stane le nekaj tisoč evrov, a je njegova dobavna doba nekaj mesecev.