Mobilna verzija
11:30 20. avgust 2018

Skrbi jih, kako živi najdeni medved Mitko

pk Nanos
0 Posodobljeno: 10:02 / 09.8.2017

Rjavi kosmatinec že dobri dve desetletji živi na Nanosu, in sicer v zanj narejenem zavetišču – kletki. Mnogi menijo, da ima Mitko premalo prostora oziroma da bi ga morali preseliti.

Rjavi medved je zavarovana vrsta

Rjavi medved je zavarovana vrsta. (Fotografija je simbolična) Foto: Profimedia

Nebogljenega medveda so pred skoraj 23 leti našli domačini v enem od vinogradov v naselju Vrhpolje na Vipavskem. Kosmatega mladička so najprej odnesli lokalnemu lovcu, ki je zanj skrbel nekaj mesecev, nato pa ga je prevzel Božo Jež, ki je zanj ob svoji turistični kmetiji na Nanosu zgradil ogrado.

Rjavi medved je zavarovana vrsta, ne sme se ga zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, loviti, ujeti in zadrževati v ujetništvu. 

Danes okrog 350 kilogramov težak kosmatinec sproža različne debate, sploh v krogih, ki se zavzemajo za varnost in dobrobit živali. Tudi na družbenih omrežjih je Mitko že razvnemal razgrete polemike, češ da bi bilo bolje, da medveda premestijo nekam na lepše. Pred dvema letoma se je na spletu oblikovala celo skupina, ki je iskala prostovoljce, ki bi bili medvedu na Nanosu pripravljeni zgraditi večjo kletko.

Mitko je nervozen

»S skupnimi močmi mu lahko polepšamo življenje in povečamo bivališče. Mitko je namreč v ujetništvu, odkar je bil mladiček, zato se ne more več vrniti v naravo. Medved potrebuje precej površine za gibanje, kar pa pri Mitku ni možno zaradi velikosti ograde, zato je včasih nervozen,« se je glasilo sporočilo skupine, ki je želela realizirati projekt. Do povečanja kletke ni prišlo.

Društvo za zaščito živali Ljubljana: "Ne obiskujte atrakcij in ne udeležujte se predstav, ki vključujejo divje živali."

Mnogi, ki poznajo Boža Ježa, lastnika turistične kmetije nad Vipavsko dolino, kjer medved živi, povedo, da ta zanj lepo skrbi in da ima za to, da je pri njem, tudi vsa dovoljenja, ki jih je zbiral dolga leta in ob tem izgubil precej živcev. Menda so mu, preden je uredil vse papirje, mnogi precej nagajali. Zakon mu je sicer v času, ko je sprejel divjo žival in jo nastanil v kletko, to omogočal, potem se je zakon spremenil in od tedaj v naši državi medveda v ujetništvu ni več mogoče imeti.

»Gospod Jež zelo dobro skrbi za medveda. Pravzaprav ga je rešil gotove smrti. Vem, da ga obiskujejo tudi inšpekcije, ki preverjajo, ali je zver pravilno oskrbovana. Menim, da mu manjka le večja kletka. S tem je seveda povezan strošek, ki bi bil za Ježa huda obremenitev,« stanje komentira Vipavec Danilo, lovec, ki Ježa in Mitka dobro pozna.

Eden od azilov oziroma zatočišč za divje živali je tudi v Romuniji

Eden od azilov oziroma zatočišč za divje živali je tudi v Romuniji. Foto: STA

Zaščitniki živali

V Sloveniji naj bi bilo v ujetništvu 11 medvedov. Zaščitniki živali poudarjajo, da so to divje živali, ki sodijo v naravo, in ne v kletko, pa naj ta ustreza vsem predpisom. 

Za komentar v zvezi z medvedi v ujetništvu zaprosimo Društvo za zaščito živali Ljubljana. V njihovem imenu za nas spregovori Maša Cerjak Kastelic, zakonita zastopnica društva. Pove, da je za divje živali, v nasprotju z udomačenimi, življenje v ujetništvu izredno problematično. »Tam jim namreč ne moremo omogočiti pogojev, ki jih potrebujejo za kakovostno življenje, zato doživljajo kroničen stres in izkazujejo različne psihične ter fizične težave. Divje živali zato sodijo zgolj in samo v divjino,« poudarja.

Naša sogovornica se sicer s preostalimi člani društva trudi ozaveščati, izobraževati in preventivno ravnati na področju zaščite in dobrobiti vseh živali. »Pomembno se nam zdi, da družba skozi znanje razvija sočuten odnos do živali.« Glede medvedov doda, da ti za življenje potrebujejo prostrane gozdove. »Če pa je medved dolgo živel v ujetništvu, je zelo verjetno, da ne bi bil več sposoben preživeti v naravi. V takih primerih bi bila zanj dobra rešitev medvedje zatočišče, kot jih poznamo v tujini. Medvedje zatočišče je veliko gozdnato območje, ograjeno z zaščitno ograjo, kjer lahko medvedi, premeščeni iz neustreznih kletk, preživijo preostanek življenja v kar se da naravnem okolju,« še pojasni Maša Cerjak Kastelic. Za konec poudarja, naj ljudje ne obiskujejo atrakcij in se ne udeležujejo predstav, ki vključujejo divje živali.

V romunski azil je bil pred leti odpeljal slovenski medved Srečko

V romunski azil je bil pred leti odpeljan slovenski medved Srečko. Foto: STA

Značke: kletka , medved , kosmatinec , mitko

Vaš prispevek