Država je namreč posegla v posel prodaje, s katero je mariborska nadškofija neznanemu kupcu, neuradno iz tujine, skušala prodata velik del svojih zemljišč. Sklad je izkoristil predkupno pravico, ki mu jo je Upravno enota Slovenska Bistrica z odločbo, ki so jo dobili na RTV Slovenija, tudi priznala.
"Pogodbe so podpisane, odobritev pravnega posla s strani upravne enote je izdana, kupnina je deponirana na fiduciarnem računu," je informacije potrdila direktorica Sklada kmetijskih zemljišč Irena Šinko. Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, so že maja notarki Romani Gajšek nakazali nekaj več kot 5,8 milijona evrov kupnine, kolikor je okvirno vreden posel skupaj z davkom.
Ker je bila predkupna pravica uveljavljena, so na RTV pridobili podatke o posameznih zemljiščih. Dolg seznam parcel potrjuje, da država v večjem delu kupuje tisto, kar je bilo nekoč že njeno. Kot je potrdila Upravna enota Slovenska Bistrica, je država konventu magdalenk v letih od 1998 do vključno 2004 izdala več odločb o vrnitvi premoženja.
Zemljišča strateškega pomena
Med njimi je tudi parcela, za katero so RTV ugotovili, da je ocenjena na dobrih 300.0000 evrov in je med tistimi, ki jih država prek sklada kupuje nazaj dobrih deset let po denacionalizaciji. "Zemljišča so strateškega pomena," je odločitev za nakup pojasnila Šinkova.
"Kot je bilo ob sklenitvi sporazuma javno objavljeno in o čemer ste mediji tudi izdatno poročali, je Nadškofija Maribor s svojimi upniki pred slabima dvema letoma sklenila sporazum o ureditvi medsebojnih dolžniško-upniških razmerij. Omenjeni sporazum se zdaj izvaja, pri čemer konkretnih dejavnosti zaradi zaveze k varovanju poslovne skrivnosti ne moremo komentirati," je v imenu ekonomata mariborske nadškofije pojasnil Janez Lesnika.
