Novice Svet24

25 evrov za svoj trud prejme darovalec, je zapisano na spletni strani ene od tovrstnih ustanov, na družbenih omrežjih pa je mogoče zaslediti objave slovenskih državljanov, ki iščejo somišljenike za skupinsko darovanje plazme, da bi zmanjšali potne stroške.

V Sloveniji ni podvržena tržnim zakonitostim

Darovana kri je dobrina, ki v Sloveniji ni podvržena tržnim zakonitostim, so nam povedali na ministrstvu za zdravje. »S prostovoljnim in neplačanim krvodajalstvom zbrana polna kri in iz nje pridobljena krvna plazma krvodajalcev je dobrina, s katero Republika Slovenija (RS) suvereno, spoštljivo in racionalno razpolaga na način, da viške človeške plazme, ki se jih ne porabi za transfuzijske namene in namene zdravljenja, pošlje v  predelavo v zdravila z industrijskim postopkom« – torej v albumin, imunoglobulin in faktorje strjevanja krvi, je za Svet24.si pojasnila Irena Razboršek, dr. med., spec. transf. med., odgovorna oseba za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.

Bobo

Postopek zbiranja plazme se imenuje plazmafereza, nam je razložila Razborškova. Pri tem krvodajalcu odvzamejo polno kri, izločijo plazmo, krvne celice pa vrnejo nazaj v krvni obtok. V povprečju odvzamejo 500 mililitrov plazme, postopek pa traja približno pol ure. Krvodajalec lahko na ponoven odvzem plazme pride že po dveh tednih, mora pa za lastno varnost izpolnjevati določena merila.

Ta zdravila so namenjena izključno zdravljenju bolnikov v Sloveniji, preskrba pa se izvaja v okviru javne službe, »brez tržnih mehanizmov oziroma postopkov javnega naročanja v okviru katerih bolnišnice nabavljajo zdravila, za katera so tržni mehanizmi dovoljeni, ker sodijo med tržno blago,« pravijo na ministrstvu in poudarjajo, da plazma pač ni neomejena: »Ta osnovna ločnica med zdravili iz človeške krvi oziroma plazme ter ostalimi skupinami zdravil narekuje spoštovanje temeljnih človekovih pravic, etičnih načel in skrbi za varnost tako darovalcev polne krvi, iz katere se del plazme porabi za predavalo v zdravila z industrijskim postopkom, kakor tudi pacientov, katerih življenje je odvisno od zdravljenja z zdravili iz človeške plazme. Pacienti, ki potrebujejo zdravila iz plazme, so življenjsko odvisni od stabilne, konstantne preskrbe z varnimi, kvalitetnimi in učinkovitimi zdravili iz plazme v količinah, ki so potrebne za nemoteno zdravljenje. Krvodajalci že 70 let s svojim altruističnim dejanjem – darovanjem polne krvi v prostovoljnih in neplačanih krvodajalskih akcijah – omogočajo preživetje tako ponesrečencem kot tudi težko bolnim pacientom.«

Ena tretjina za zdravljenje

Transfuzija plazme poteka enako kot transfuzija ostalih komponent krvi, torej preko transfuzijskega sistema po predhodnem natančnem preverjanju bolnikovih podatkov in predtransfuzijskih preiskav, je povedala Razborškova. Iz vrečke polne krvi ali s posebnimi odvzemi je mogoče predelati koncentrirane eritrocite, koncentrirane trombocite in svežo zmrznjeno plazmo, transfuzija slednje pa se uporablja pri bolnikih z motnjami koagulacije, je še pojasnila. Za zdravljenje pacientov se praviloma porabi le ena tretjina plazme, zbrane iz polne krvi krvodajalcev. Preostanek Zavod za transfuzijsko medicino za predelavo v zdravila posreduje svojemu pogodbenemu partnerju.

Transfuzija plazme poteka enako kot transfuzija ostalih komponent krvi, torej preko transfuzijskega sistema po predhodnem natančnem preverjanju bolnikovih podatkov in predtransfuzijskih preiskav.

Za varnejšo kri in proti izkoriščanju

Javni sistem za zagotavljanje zdravil iz plazme v Sloveniji je neprofiten. »Od 2012 je mogoč pregled nad izvajanjem javne službe za preskrbo z zdravili iz krvne plazme, zbrane na območju Republike Slovenije. Na podlagi predpisov EU izvajamo javni interes, ki je skladen s sedmim odstavkom 168. člena Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Z 71. točko 6. člena Zakona o zdravilih je uvedeno prednostno načelo preskrbe z zdravili iz plazme, zbrane v RS, z namenom, da se ta zdravila porabijo za zdravljenje pacientov v RS. Za ohranjanje sistema neplačanega in prostovoljnega krvodajalstva in za njegov nadaljnji razvoj je potrebno zagotoviti sledljivost ravnanja in postopkov od pridobitve polne krvi, krvnih komponent ter krvne plazme, do izdelave zdravil iz te plazme, vključno s porabo teh zdravil v bolnišnicah v RS. Poudariti je treba, da RS ne pokriva vseh potreb po zdravilih iz plazme, zbrane v RS, zato že leta bolnišnice dokupujejo zdravila iz tuje plazme. To pomeni, da je ponudnikom zdravil iz tuje plazme omogočen promet z zdravili v RS, v skladu s predpisi in tržnimi zakonitostmi. RS ne zagotavlja zdravil iz plazme zbrane v RS z namenom, da bi z našega trga izrinili ponudnike zdravil iz tuje plazme, temveč s tem zgolj racionalno porablja zbrano plazmo v RS (kot lastni vir), pridobljeno iz polne krvi s prostovoljnim in z neplačanim krvodajalstvom in iz tako zbrane plazme z industrijskim postopkom proizvedena zdravila. Trditev, da se ponudnikom zdravil iz tuje plazme preprečuje, da bi vstopili na naš trg, je laž. Bolnišnice že leta nabavljajo zdravila iz tuje plazme v skladu s predpisi, ki urejajo javna naročanja, tako kot vsa ostala zdravila, ki se uvrščajo med tržno blago posebnega pomena,« so nam povedali na ministrstvu za zdravje. Razborškova pa je izpostavila, da je kri oziroma plazma, zbrana od neplačanih darovalcev, dokazano bolj varna od krvi tistih, ki so zanjo dobili plačilo. »Prav tako prostovoljno in neplačano krvodajalstvo preprečuje izkoriščanje revnejše populacije, trgovino z deli človeškega telesa ter vzpodbuja solidarnost in altruizem v družbi. Zato v Sloveniji podpiramo prostovoljno in neplačano krvodajalstvo. Takšen način zbiranja krvi in plazme imamo v Sloveniji vse od leta 1953, nanj smo lahko ponosni, saj zagotavlja varno, ustrezno in nemoteno preskrbo s krvjo. To nas uvršča med dobro organizirane, nesebične in altruistične narode,« je še dejala.

Za zdravljenje pacientov se praviloma porabi le ena tretjina plazme, zbrane iz polne krvi krvodajalcev. Preostanek Zavod za transfuzijsko medicino za predelavo v zdravila posreduje svojemu pogodbenemu partnerju.

Ogroženi etični principi krvodajalstva

Razborškova pravi, da s krvodajalci zagotavljajo zadostno količino krvi za potrebe našega zdravstva. Z dejstvom, da krvodajalci na odvzem plazme odhajajo v Avstrijo, so seznanjeni, vendar pa pravi, da gre za pojav, ki je omejen predvsem na področja blizu Avstrije. Točnih številk nimajo. Še enkrat je poudarila, da naša transfuzijska stroka, Rdeči križ Slovenije in številne druge svetovne organizacije plačevanju krvne plazme oziroma krvodajalstva nasprotujejo, saj ogroža osnovne etične principe krvodajalstva – »neplačanost, prostovoljnost, anonimnost in solidarnost«. Darovanje polne krvi je v večini evropskih držav prostovoljno in neplačano, enako velja za zbiranje plazme. Izjema so le Avstrija, Nemčija in Češka, kjer nekatera podjetja plazmo odvzemajo izključno pri plačanih dajalcih.

Na Rdečem križu Slovenije pa priznavajo, da se pozna, da slovenski državljani plazmo darujejo v tujini. Sploh na severovzhodu Slovenije, torej v Gornji Radgoni, Lenartu, Mariboru, Ljutomeru in Murski soboti je v zadnjih letih obisk krvodajalskih akcij nekoliko manjši.

Dohodek je treba napovedati

STA

Za pojasnila v zvezi z gotovinskim izplačilom v Avstriji smo se obrnili na Finančno upravo Republike Slovenije (FURS). Kot so nam pojasnili, se gotovinsko izplačilo, ki ga dobi zavezanec v zdravstveni ustanovi v Avstriji, »v celotnem izplačanem znesku šteje za njegov obdavčljiv dohodek po ZDoh-2, in sicer za drugi dohodek po 105. členu. V predpisih s področja zdravstvenega zavarovanja je krvodajalstvo prostovoljno in neplačano – plačila, ki bi bila primerljiva s plačilom, ki ga fizična oseba za dajanje plazme dobi v Avstriji, niso opredeljena. Plačilo, ki ga zavezanec prejme v tujini, torej ni oproščeno plačila dohodnine po veljavnih določilih ZDoh-2, po katerih velja, da se v zvezi z neobdavčenimi dohodki iz tujine smiselno uporabljajo predpisi, veljavni v Sloveniji. »Zavezanec, ki je slovenski davčni rezident, mora torej dohodek, ki ga prejme od zdravstvene ustanove v Avstriji za darovanje plazme, napovedati pri FURS v 15 dneh od dneva prejema dohodka,« so nam sporočili s Fursa.