Smrt štirih

Z repom letala do odgovorov

pk
10. 10. 2016, 07.14
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Nejasno ostaja, zakaj se je zgodila tragična letalska nesreča na Predmeji nad Ajdovščino, v kateri so umrli štirje Nemci; med njimi je bil multimilijonar. Razburjajo tudi dogodki pred vzletom, povezani s četverico.

BoBo
Od strmoglavljenega letala ni ostalo veliko.

Nad Ajdovščino je 14. julija letos strmoglavilo šestsedežno letalo piper, ki je bilo na poti iz Benetk v Leipzig. V nesreči preživelih ni bilo; umrli so štirje nemški državljani: 73-letni pilot, 38-letni multimilijonar Thomas Wagner, njegov partner iz podjetja, ki si ga je lastil, 39-letni Oliver Schilling in 65-letni bankir.

Od letala ni ostalo veliko. Na kraju dogodka so preiskovalci našli hudo poškodovan trup letala in trupla, manjkal pa je rep. Ker bi prav ta lahko preiskovalcem letalske nesreče pomagal do končnega odgovora o vzroku tragedije, so se odločili, da ga poiščejo.

Preiskovalcem bo morda odgovor o vzrok strmoglavljenja nad Vipavsko dolino prinesel prav rep letala. 

Iskali večkrat

V več poskusih jim to ni uspelo. Pri iskalni akciji jim je pomagalo tudi brezpilotno letalo. Minuli konec tedna so pogrešani del strmoglavljenega letala poskušali poiskati še enkrat, in to ob pomoči 200 ljudi, med katerimi je bilo 100 gasilcev, gorskih reševalcev, pripadnikov enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in drugih služb.

»Rep letala smo našli okoli kilometer od drugih razbitin. Razletel se je na dva dela, ki sta bila drug od drugega oddaljena 200 metrov,« je povedal poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Ajdovščina Igor Benko.

P. K.
Igor Benko je povedal, da je rep strmoglavljenega letala iskalo 200 ljudi.

Kaj je vzrok nesreče

Preiskovalci letalskih nesreč so razbitine prevzeli in so tako že v Ljubljani. Rep bodo uporabili v postopku analize materialov oziroma izločitve nekaterih vplivov – torej pri iskanju odgovora na vprašanje, ali je šlo morebiti za konstrukcijsko napako ali zaledenitev ali kaj drugega. Uvodno poročilo o nesreči sicer razkriva, da je v času letalske nesreče vreme ustvarilo razmere za nastanek zmernih do močnih vertikalnih gibanj, turbulence in zaledenitev.

Veliko vprašanj, ki burijo duhove, pa se še vedno poraja na račun narave potovanja nemških državljanov v Italijo. o tem krožijo precej drzne zgodbe v nemških medijih, a natančne rekonstrukcije dogodkov, ki bi razkrila, kaj se jim je v naši zahodni sosedi dogajalo, še ni. 

38 let star

Thomas Wagner

je bil vodilni v skupini Unister, ki naj bi se zadnja leta soočala s finančnimi težavami. Wagner se je iz težkega položaja hotel izkopati s posojili.

Šel po posojilo 

Do zdaj pa je jasno, da naj bi bil nemški multimilijonar Thomas Wagner v Italiji tik pred vzletom proti Nemčiji žrtev goljufije. Domnevno naj bi tam za svoje podjetje Unister iskal posojilo, saj naj bi bilo to v finančnih težavah. 

Nemški mediji so od kroga ljudi, tesno povezanih z Wagnerjem, izvedeli, da ga je nekdo, ki je hotel škoditi njemu in njegovemu poslu, zvabil v past in mu sugeriral, naj si za podjetje izposodi denar pri izraelskem prodajalcu diamantov, lociranem v Benetkah. 

Prevaran v Italiji 

Trgovec z diamanti naj bi se Wagnerju predstavil kot Levy Vass, kar je izmišljeno ime; tako se je izkazalo kasneje. Wagner mu je za zavarovanje kredita iz Leipziga prinesel 1,5 milijona evrov. Vass mu je v predhodnih dogovorih o posojilu obljubil, da mu bo denar nakazal, takoj ko si v živo izmenjata zavarovalno vsoto za kredit.

Vendar obljube ni držal; pri izmenjavi denarja za zavarovanje mu je rekel, da mu bo posojilo dal naslednji dan. Ker to ni bil del prvotnega dogovora, je nemški multimilijonar posumil na prevaro. Vass je takrat že izginil, nemškemu podjetniku pa je bilo takrat dokončno jasno, da je bil ogoljufan. Wagner se je v zvezi z dogodkom oglasil na policiji, takoj zatem pa se je prevarana četverica podala v letalo, ki je samo pol ure po začetku vožnje nesrečno končalo nad Ajdovščino. 

Kaj o nesreči pravi uvodno poročilo?

Služba za preiskovanje letalskih nesreč je nedavno izdala uvodno poročilo, v katerem zapisujejo, da je ob 10.45 pilot letala pri vstopu v slovenski zračni prostor vzpostavil radijsko zvezo s Kontrolo zračnega prometa v Sloveniji in zahteval spremembo prej načrtovane poti, kar mu je nadzornik tudi odobril. »Nekaj minut zatem je nadzornik zračnega prometa opazil, da letalo nenapovedano spreminja elemente leta. Nato je pilot pojasnil, da se je izogibal mogoči zaledenitvi zaradi velikega oblaka iz rodu kumulonimbus (nizki, veliki in gosti vodeni oblaki, op. a.). Ob 10.51 je pilot sporočil klic na pomoč (Mayday), vendar poznejšega odziva pilota na poziv nadzornika ni bilo več,« navajajo v poročilu.