V paketu zakonskih sprememb sta noveli zakona o dohodnini in novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, spremlja pa ju še novela zakona o davčnem postopku. DZ bo vse tri obravnaval to jesen, veljati pa naj bi začele 1. januarja 2017. A kaj, ko s predlogi ni zadovoljna nobena stran. Bodoča finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je predloge tudi predstavila, pa pravi, da je predlog vendarle boljši od obstoječega stanja.
Olajševa za najbogatejše
Predlog novele zakona o dohodnini prinaša spremembe dohodninske lestvice, tako da se bodo razbremenile plače, ki so nadpovprečno obremenjene, vendar se hkrati ohranja najvišji razred s 50-odstotno obdavčitvijo. Torej če pogledamo primerjalno tabelo, vidimo, da bodo največ prihodka od spremenjenih pravil imeli tisti, katerih neto plača je višja od 3.300 evrov neto mesečno, medtem ko pri tistih z najnižjo plačo sprememb praktično ni.
Razbremenjena božičnica
Ker imajo zaradi visoke obdavčitve dela visoko strokovno izobraženih zaposlenih številna podjetja velike težave pri iskanju novih kadrov, predlog novele zakona o dohodnini prinaša tudi razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, kot so božičnice ali 13. plače. Ta izplačila se bodo do višine 70 odstotkov povprečne plače izvzela iz obdavčitve, se pa bodo od njih še naprej v celoti obračunali prispevki za socialno varnost. Torej bo neobdavčena božičnica tista, ki bo manjša od 713 evrov.
Drobtinice za tiste z nizkimi dohodki
Bodo pa od predloga nekaj imeli tudi tisti z nižjimi prihodki. Predlog novele zakona namreč vsebuje določbo, da se prag za upravičenost do dodatne splošne olajšave zvišuje z veljavnih 10.866,37 evra na 11.166,37 evra. Višina splošne olajšave kot tudi dodatne splošne olajšave pa ostaja na ravni iz leta 2016. »Pri zavezancih, ki uveljavljajo zgolj osebno olajšavo, lahko pride do znižanja davčne obveznosti od 100 evrov navzgor,« je navedla Vraničarjeva. Na vprašanje, ali ta znesek zadošča za to, da bomo kadre, ki največ prispevajo k dodani vrednosti, zadržali v Sloveniji, pa je odgovorila, da gre za enega od elementov, ki je pomemben za dosego tega cilja, vendar pa se samo na davke ne ozira nihče. »To si v tem trenutku lahko privoščimo,« je dodala. Spremembe pri dohodnini bodo proračunske prihodke znižale za 106 milijonov evrov na leto.
Večino luknje bo zapolnil zasebni sektor
Delno se bo izpad prihodkov zaradi sprememb pri dohodnini nadomestil z zvišanjem stopnje davka od dohodkov pravnih oseb s 17 na 19 odstotkov, in sicer v višini 60 milijonov evrov. »Preostalih 46 milijonov evrov nameravamo nadomestiti z učinkovitejšim pobiranjem javnih dajatev,« je povedala kandidatka za novo finančno ministrico.
Zatiskajo si oči
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer že dlje časa opozarjajo, naj vlada zniža javno porabo, so se odzvali z besedami, da država prelaga breme iz svojega v njihov žep, sama pa ni storila nič, da bi omejila lastno (javno) porabo. Še več – gospodarstvo in zaposleni v gospodarstvu, ki z izvozom najbolj poganjajo gospodarsko rast Slovenije, bodo imeli od takšnega davčnega prestrukturiranja najmanj: gospodarstvo bo vse plačalo, koristi pa bo deležna država in večji delež zaposlenih v javnem sektorju, ne pa večina zaposlenih v podjetjih, ugotavljajo na GZS. S kritičnimi besedami so se odzvali tudi v opozicijski ZL. Vlada bo razbremenila izključno slabih deset odstotkov prebivalstva z najvišjimi prihodki, zaposlovalci pa bodo olajšavo pri izplačilu nagrad za poslovno uspešnost zlorabili za znižanje osnov delavskih plač in izogibanje plačilu davkov. Na višje neto prihodke lahko realno računajo kvečjemu menedžerji, ki imajo že tako najvišje plače, napovedujejo.
