TAJNI SPORAZUMI

Veliko nevarnosti in le malo koristi

mk
7. 9. 2016, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Včeraj je v Domu sindikatov potekala novinarska konferenca na temo prostotrgovinskih sporazumov, na kateri so prisotne organizacije, združene v Koalicijo proti tajnim sporazumom (KPTS), navedle vrsto razlogov, zakaj pozivajo poslance, naj zavrnejo sporazum med Kanado in EU, imenovan Ceta, o katerem se bo v jeseni odločal tudi slovenski parlament.

V Koaliciji proti tajnim sporazumom ne vidijo prednosti sprejetja sporazuma, predstavili pa so številna tveganja, ki bi jih prinesel.

Kot je uvodoma pojasnil Andrej Gnezda iz Umanotere, še ni niti dokončno odločeno, kaj bodo pravzaprav sprejemali, čeprav se še vedno hiti s sprejemom sporazuma.

»Postopek potrjevanja je presegel meje razuma, poslanci še vedno nimajo sklepov, o čem bodo glasovali, pričakuje pa se, da bodo poslanci že septembra potrdili sporazum,« je poudaril Gnezda. Tudi podrobnosti o končnem uradnem besedilu še vedno niso dokončno zaključene. »Več kot 1500 strani dolga mednarodna pogodba pa bo pravno zavezujoča,« je dodal.

profimedia
Takole so julija v nemškem Biefeldu s pokopom demokracije opozorili kam vodijo takšni sporazumi.

Ogrožena prehranska varnost

Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, je poudarila, da Evropska potrošniška organizacija nasprotuje sprejemu Cete, ker ni prestala varnostnega testa. »Sporazum predstavlja prevelika tveganja, prednosti pa ni videti. Ni zagotovila, da bodo države delovale v koristi ljudi. Izpodbijali se bodo lahko obstoječi potrošniški standardi,« je dejala Kutinova. Sporazum bi ukinil previdnostni princip, ki velja v EU, v ZDA pa ne. Ta preprečuje, da bi na prodajne police prišli izdelki sumljive kvalitete. Tako bi ukrepali proti škodljivim izdelkom šele, ko bi bila dokazana njihova škodljivost. Znano je, da je v ZDA na primer v izdelkih splošne rabe prepovedanih le 11 kemikalij, v EU pa kar 1328. Ker bi bila dovoljena tudi gensko spremenjena hrana, bi tudi ta lahko še dodatno poslabšala varnost in kvaliteto prehrane. Sporazum pa bi ogrožal tudi zasebnost potrošnikov. Kot je še izpostavila Kutinova, potrošniške organizacije ne nasprotujejo trgovinskim sporazumom, toda cena produktov se ne sme nižati na račun delavskih in ostalih standardov.

Konec delavskih pravic

Prek sodnega sistema, ki bi zaobšel pravne sisteme držav, bi sporazum omogočal, da korporacije tožijo države, ko te zmanjšujejo njihove dobičke. Takšen sistem je tudi naš gospodarski minister Počivalšek označil za grožnjo nacionalni varnosti. Sporazum bi tako celo omogočal, da bi se težko pridobljene delavske pravice, kot so osemurni delovnik, (plačan) dopust, minimalna plača in podobno, ukinile. Korporacije pa bi zaradi takšnih pravil, ki ščitijo delavce, celo dobile odškodnino. Tovrstni primeri niso plod bujne domišljije, temveč se že dogajajo. Francosko podjetje prav zaradi dviga minimalne plače toži Egipt. Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je zato opozorila, da potrebujemo sporazume, ki bi dvignili raven delavskih, okoljskih, potrošniških in ostalih pravic. Izpostavila je tudi, da bi Ceta Sloveniji v desetih letih po študiji Centra poslovne odličnosti prinesla borih 0,01 odstotka BDP v desetih letih. »Za tisočinko odstotka gospodarske rasti so tveganja prevelika,« je dejala Pojetova. Branimir Štrukelj iz sindikata vzgoje in izobraževanja je izpostavil, da je demokracija postala grožnja kapitalizmu. »Je težava, ki onemogoča gladko ustvarjanje profita. Na Kitajskem, kjer ni demokracije, najbolje deluje. Skrajno radikalno in jasno moramo zavračati sporazume na točkah, ki pomenijo marginalizacijo demokracije,« je ostro dejal.

Sporen mehanizem začasne rabe 


V sporazumu Ceta je zelo sporen tudi predlog sklepa glede njegove začasne rabe. Določbe sporazuma bi namreč bile izvršljive že ob sprejemu v Evropskem parlamentu, medtem ko sporazum formalno sploh še ne bi bil veljaven in se o njem ne bi izjasnili parlamenti v posameznih državah. Tudi predlog o tem, kaj bi veljalo v začasni rabi, tik pred obravnavo še ni bil sprejet.

Trgovanje pred varovanjem okolja

Katja Huš iz Greenpeacea pa je ocenila, da je ustvarjanje paralelnega pravnega sistema grožnja obstoječim in prihodnjim okoljskim standardom. »Že danes je več kot 40.000 ameriških podjetij, ki imajo podružnice v Kanadi in poslujejo v EU,« je izpostavila. Tako bi tudi, če sporazum med ZDA in EU TTIP ne bi bil sprejet, ameriške korporacije lahko tožile države prek Kanade. »Ceta uvaja obvod za TTIP,« je še dejala. Tako bi po njenem mnenju trgovanje postavilo merilo, čist zrak in voda ter prepoved onesnaževanje okolja pa bi na primer postali podrejeni temu cilju. Sporazum je še posebej problematičen tudi zaradi komercializacije rabe vode, pri čemer bi korporacije na ta račun lahko kovale izjemne dobičke.

Poslance so prisotni pozvali, naj zavrnejo sporazum Ceta, ko ga bo obravnaval parlament. Od slovenske vlade pa pričakujejo, da zaprosi Sodišče EU za mnenje o skladnosti sporazumov s pravnim redom EU, še posebej bilateralnega sodišča.