V povojih

Vlada bi nadzorovala kredite - tudi vaše

T.L./STA
27. 8. 2016, 14.53
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Z registrom posojil bi se vlada borila proti prekomerni zadolženosti podjetij.

Peter Herman
Vzpostavili bi zbirko podatkov o najetih kreditih tako poslovnih subjektov kot fizičnih oseb.

Vlada bo na eni od prvih popočitniških sej v obravnavo v DZ poslala predlog zakona o centralnem kreditnem registru, s katerim se bo vzpostavila centralizirana zbirka podatkov o najetih kreditih tako poslovnih subjektov kot fizičnih oseb. Eden od ciljev je preprečevanje prekomerne zadolženosti podjetij.

Register bi upravljala Banka Slovenije

Po predlogu zakona, ki so ga pripravili na finančnem ministrstvu, bo centralni kreditni register vzpostavila in upravljala Banka Slovenije. V njem se bodo zbirali podatki o kreditojemalcih in njihovih kreditnih poslih.

Ker gre za osebne podatke in hkrati tudi za zaupne bančne podatke, bo morala Banka Slovenije varovati njihovo zaupnost, bo pa v skladu z predlaganim zakonom vzpostavila elektronski sistem za izmenjavo teh podatkov.

Kdo bo imel vpogled

Vpogled v ta sistem bodo imeli banke s sedežem v Sloveniji oz. v kateri od članic EU, ki prek podružnice ponujajo kredite območju Slovenije, pa tudi drugi posojilodajalci s sedežem v Sloveniji, ponudniki plačilnih storitev, Družba za upravljanje terjatev bank, Stanovanjski sklad RS in Slovenski okoljski javni sklad.

Banka Slovenije bo podatke o zadolženosti fizičnih oseb in podjetij uporabljala za izvajanje svojih nalog, zlasti na področju vodenja denarne politike, zagotavljanja finančne stabilnosti ter makrobonitetnega nadzora in upravljanja tveganj.

Za fizične osebe podoben sistem velja že zdaj, in sicer je Banka Slovenije 1. januarja letos vzpostavila sistem izmenjave informacij o boniteti strank.

Za vzpostavitev sistema za izmenjavo podatkov o kreditnih poslih poslovnih subjektov pa trenutno v nacionalni zakonodaji ni pravne podlage, čeprav je ravno prekomerna izpostavljenost do podjetij v največji meri prispevala k visokemu deležu slabih terjatev, zaradi česar je bilo treba v letih 2013 in 2014 sanirati bančni sistem, piše v predlogu zakona.

Na finančnem ministrstvu so prepričani, da bo imela uveljavitev zakona pozitivne posledice na gospodarstvo. Delež slabih posojil v bančnem sistemu se bo zmanjšal, kar bo bankam omogočilo ponovno bolj aktivno kreditiranje gospodarstva, podjetjem z uspešnimi poslovnimi rezultati ter ambicioznimi načrti pa lažje dostopanje do bančnih posojil. Vzpostavitev centralnega kreditnega registra pa bo preprečevala tudi prekomerno zadolženost podjetij.