Primorska na udaru

Brez vode ne bodo preživeli

pk
13. 8. 2016, 07.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Obdelovalci zemlje, med njimi je veliko samooskrbovalcev, precej pa tudi tistih, ki se ukvarjajo s tržnim kmetijstvom, opozarjajo, da brez vode ne bodo preživeli.

STA
Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020 predvideva izgradnjo 887 hektarov namakalnih sistemov.

Na udaru ni samo Primorska, ki zaradi podnebnih sprememb doživlja izjemno vroča poletja s premalo dežja, ampak tudi druge regije Slovenije. Severna Primorska pa vseeno izstopa. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je v tem smislu dobila izjemno pridobitev – največje namakalno jezero na Slovenskem, Vogršček, a danes ta ne služi več svojemu namenu.

Kaj je z Vogrščkom?

Zajetje, ki hrani kar devet milijonov kubičnih metrov vode, je kmetom Šempaškega, Prvaškega in Dornberškega polja pomagalo vzgojiti pridelek; voda iz sistema je omogočila, da kmetijstvo tu poteka nemoteno kljub težjim vremenskim razmeram. A zadnja leta je jez popolnoma neuporaben. Zaradi nerednega vzdrževanja namreč pušča, tako je že desetletje bolj ali manj prazen.

Miran Vodopivec, pridelovalec breskev in vina, ima v bližini Vogrščka dve večji kmetijski obdelovalni površini. Prav v času, ko so dobili možnost namakanja, je sadovnjak in vinograde še povečal, zdaj pa jih krči. »Brez jeza kmetje utrpimo veliko škode. Imamo skromnejši pridelek, saj so rastline pogosto prepuščene vplivu suše. Upam, da bo jez kmalu popravljen,« pravi.

Kaj se obeta?

STA
Andrej Maffi z lokalnimi kmeti že podpisuje pogodbe o uporabi sistema za namakanje.

Kot kaže, se bo glede tega le nekaj premaknilo, saj Načrt razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, predvideva tudi sanacijo jezu pri Vogrskem.

Kot pojasnjujejo v načrtu, nameravajo vodne zadrževalnike in namakalne sisteme zgraditi po več občinah. V ajdovski naj bi kmetje kmalu lahko začeli uporabljati namakalne sisteme, ki se bodo napajali iz vodotokov Svinjšček, Vrnivec in Košivec, v vipavski občini pa bodo namakanje uredili iz Pasjega repa. Tudi Brda, Nova Gorica in idrijsko-cerkljansko območje so v načrtu. Tu naj bi zgradili več manjših akumulacij in namakalnih sistemov.

Kmetje zadovoljni

Možnosti namakanja, saj načrt tudi pri njih predvideva ureditev namakalnega sistema, se veselijo tudi v občini Kanal ob Soči. Njive na ravnici pri Gorenjem Polju bi poleti nujno potrebovale vodo. Zato bo občina kandidirala na razpisu za financiranje naložb v razvoj podeželja.

»Že kakšno leto si prizadevamo, da bi kmetje imeli možnost namakanja. Ocenjujemo, da bi za uresničitev tega projekta potrebovali okrog 220 tisoč evrov. Za vzpostavitev sistema bi potrebovali le še črpalke in filter. Z lastniki kmetijskih površin smo že v fazi podpisovanja pogodb o uporabi namakalnega sistema, kar je predpogoj za kandidiranje na razpisu za financiranje sistema,« pove Andrej Maffi, župan občine Kanal ob Soči.