Tradicija

Brigade prekopale Koroško

Gabrijel Toplak
28. 7. 2016, 18.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Okoli 40 študentov je s svojim prostovoljnim delom priskočilo na pomoč domačinom pri vsakodnevnih opravilih, do konca meseca pa jih je mogoče opaziti tudi na drugih območjih v občini Radlje ob Dravi. Delovni dan traja od 8. do 15. ure, popoldne se družijo z domačini.

Toplak
Dela, ki jih opravljajo prostovoljci, od njih zahtevajo ustrezno fizično pripravljenost.

Na pomoč priskočijo tudi socialno ogroženim in šibkejšim posameznikom ter družinam.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) med 22. in 31. julijem organizira tradicionalno študentsko delovno brigado, ki tokrat poteka na Koroškem, in sicer v občini Radlje ob Dravi. »Študentje tamkajšnjim krajanom pomagajo pri urejanju trim steze, obnovi športnih orodij, lesenih ograj, gozdnih učnih poti in postaj, polagajo tudi robnike ter priskočijo na pomoč socialno ogroženim in šibkejšim posameznikom ter družinam v občini,« je pojasnil Dejan Spital, svetovalec za odnose z javnostmi v ŠOUM.

Pomoč regijam

Letošnje brigade, ki je za izvedbo že prejela naziv naj mladinski projekt in velja za največji prostovoljni projekt mariborske študentske organizacije, se je udeležilo okoli 40 študentov prostovoljcev. »Namen študentske delovne brigade je že od svojega začetka pomoč območjem, ki so jih prizadele naravne katastrofe, ter pomoč regijam, ki so demografsko ogrožene. Med njimi je v zadnjih letih zagotovo tudi Koroška. Mesto Radlje ob Dravi se nahaja v središču Dravske doline, med Dravogradom in Mariborom, ter za mnoga bližnja naselja predstavlja pomembno poslovno središče. Občina si kljub vedno večjemu trendu preseljevanja mladih v večja mesta in pomanjkanju delovnih mest v Sloveniji v zadnjih letih zelo prizadeva, da se omenjeno območje razvija ter postaja atraktivno tudi za turiste,« poudarja Spital.

Toplak
Na več mestih v občini Radlje ob Dravi bodo poslej obiskovalci lahko sedli na nove klopi.

Spodbujanje solidarnosti

Vodja letošnje izvedbe Bernarda Jeraj dodaja: »Z opravljanjem družbenokoristnih del želimo med študenti širiti kulturo humanitarnosti. Pokazati jim želimo, da za dobro vzdušje niso potrebne le materialne stvari, temveč tudi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Hkrati želimo spodbujati solidarnost do soljudi in med brigadirji ustvarjati občutek, da so s svojo prostovoljno pomočjo pripomogli k lažjemu in boljšemu življenju občanov.« Dan začnejo z bujenjem ob 7. uri zjutraj, ob 8. uri pa začnejo delo na deloviščih, ki traja do 15. ure. Na deloviščih delajo devet dni, zadnji dan pa je namenjen pospravljanju tabora in pripravi na odhod domov.

Toplak
Poleg dela Študentska delovna brigada združuje zabavno spoznavanje Slovenije.

Številna opravila

Tudi naloge imajo študentje že vnaprej točno določene. Na trim stezi bodo odstranjevali podrast, obnavljali označbe in smerne table, lesene ograje in stopnice, uredili bodo prostor za piknik Havaji in tam postavili nov kamin, klančino za lažji dostop invalidov in robnike ter naredili pločnik. Poslej bodo urejene tudi tamkajšnje učne poti. »Na Vodni učni poti Dobrava bodo uredili most, obnovili dotrajane zaščitne ograje in stopnišče, postavili nove klopi in mite, namestili dodatne smerokaze ter vsebinsko nadgradili učno pot. Gozdna učna pot Stari grad bo med drugim bogatejša za streho na uti, solnik za živali in mostiček, Vodna učna poti Vuhred pa za stabilnejše oglasne table z betonskimi podstavki, novi most in prehodno brv čez hudournik,« je razložil Spital.

Toplak
Brigadirji bivajo v šotorih, ki jih pospravijo deseti dan, ko se pripravijo na odhod domov.

Bogata tradicija

Največji prostovoljni projekt mariborske študentske organizacije ima bogato tradicijo. Prva Študentska delovna brigada je bila organizirana leta 1999 v Bovcu, kjer so študenti pomagali pri popotresni obnovi, leta 2000 so se študenti z istim namenom zbrali v Kobaridu, leta 2001 pa so na pomoč priskočili prebivalcem Loga pod Mangartom, kjer jih je prizadel zemeljski plaz. »Odtlej so študentje pomagali še v Osilnici ob Kolpi (leta 2002), v zaledju slovenske Istre (2003), na Bohorju nad Senovim (2004), v kraju Krvava Peč v občini Velike Lašče (2005), v Krajevni skupnosti Gradin (2006), na Obretanovem na Koroškem (2007), v Kozjem (2008), Vipavi (2009), v občini Grad na Goričkem (2010), v občini Žužemberk (2011), v Logarski dolini (2012), v Radečah (2013), v občini Nova Gorica ter lani v Dobrovniku,« je naštel Spital.