PREDSEDNIKI

Obrazi slovenske oblasti

Matej Klarič
9. 5. 2016, 19.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

V sklopu prispevkov ob 25. obletnici samostojne Slovenije smo tokrat pogledali, kdo vse je do zdaj vodil državo na najpomembnejših treh položajih predsednika republike, vlade in državnega zbora.

Mediaspeed
Poleg Drnovška, ki je sestavljal kar štiri vlade, se je na čelo vlade samo še Janša povzpel dvakrat.

Na treh najpomembnejših položajih v državi se je v 25 letih zamenjalo 26 oseb. Osebi, ki sta pustili največji pečat in sta vladali najdlje, pa sta bili Janez Drnovšek in Milan Kučan.

Mediaspeed
Lani preminuli France Bučar je bil prvi predsednik večstrankarske skupščine in je v svojih nastopih večkrat kritiziral stanje demokracije pri nas.

Od časov, ko sta bila sama najpomembnejša politika v državi, pa se je na oblasti do danes obdržal samo Janez Janša, večni predsednik SDS.

Samo Kučan je bil na mesto predsednika republike izvoljen dvakrat, celo v prvem krogu.

Drnovšek z najdaljšim mandatom

Prvi predsednik slovenske vlade je postal Lojze Peterle, ki je za dve leti prevzel krmilo Demosove koalicije. Za njim pa je na najpomembnejši politični položaj v državi prišel Janez Drnovšek, ki je kasneje vodil kar štiri vlade in vladal kar 10 let. Na čelu vlade ga je za nekaj mesecev sicer zamenjala desnosredinska vlada Andreja Bajuka, ki je iz Argentine kot povsem nepoznan človek prišel na vrh slovenske oblasti. Vendar pa volivci nad to vlado niso bili navdušeni, zato je Drnovšek s stranko LDS premočno zmagal na volitvah leta 2000 in še za dve leti prevzel mesto predsednika vlade. Nato ga je na tem položaju za dve leti nasledil Tone Rop.

Janša postane premier

Naveličani dolgoletne LDS-ove vladavine so volivci na naslednjih volitvah prvič zmago namenili Janševi SDS. Do nje naj bi mu z nasveti pomagal celo Drnovšek. Janša je na tistih volitvah nastopal mnogo bolj spravljivo kot do tedaj, kar mu je omogočilo, da je štiri leta vodil eno najstabilnejših vlad do zdaj. Toda tudi to ni bilo dovolj, da bi zmagal na naslednjih volitvah. Janševe politike so povzročale veliko razburjenja in volivci so zato mandat za sestavo vlade podelili Pahorju.

Bobo
"Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan." Te besede je Milana Kučana, ki jih je izrekel na dan osamosvojitve, bodo za vedno ostale zapisane v zgodovini Slovenije.

Obdobje krize in nestanovitnih vlad

Njegova vlada, ki je delovala v časih začetka krize, pa se je s številnimi rezi v socialne pravice prav tako zamerila javnosti in ni dočakala konca mandata. Na predčasnih volitvah je slavil Janković, ki pa mu zaradi njegove nespretnosti ni uspelo oblikovati vlade. To je zato oblikoval na volitvah poraženi Janša, ki pa je s svojimi varčevalnimi politikami izzval veliko negodovanja in na ulice spravil večdesettisočglavo množico. Naposled se je Janša po letu dni vladanja tako moral posloviti od svojega položaja. Na njegov položaj je sedla prva ženska premierka Alenka Bratušek. Tudi njena vlada po notranjih razprtijah v Jankovićevi Pozitivni Sloveniji ni zdržala dolgo. Že po letu in pol jo je z najboljšim rezultatom v zgodovini zamenjal Miro Cerar, ki z rezultatom sicer ni premagal Drnovškove LDS iz leta 2000. Ko je osvojila več kot 36 odstotkov glasov, je osvojil 36 mandatov, dva več kot takratna LDS.  

Urad predsedika
Drnovšek je januarja 2006 kot edini povabljeni državnik odšel na inavguracijo prvega bolivijskega indijanskega predsednika Eva Moralesa, ki je prekinil 500-letno tradicijo kolonializma.

Kučan edini dvakrat izvoljen

Prvi predsednik Predsedstva je leta 1990 postal Milan Kučan, ki je v drugem krogu s svojo umirjenostjo premagal napadalnejšega Jožeta Pučnika. Z novo ustavo pa je Kučan tudi na novih volitvah postal predsednik republike, že v prvem krogu, z izjemno visoko podporo 64 odstotkov volivcev. Tudi čez pet let je suvereno zmagal v prvem krogu z dobrimi 55 odstotki glasov. Decembra 2002 pa se je poslovil od funkcije, ki jo je takrat prevzel Drnovšek. Močno bolni Drnovšek se je na tem mestu obnašal povsem drugače kot na mestu premierja in je s svojimi odločnimi potezami nemalokrat presenečal in razdvajal javnost. Zaradi bolezni se ni želel potegovati za drugi mandat, na njem pa ga je nasledil profesor in diplomat Danilo Türk. Tega je s svojimi televizijskimi nastopi na naslednjih volitvah premagal retorično bolj spretni Pahor, ki se je taktično dobrikal tudi desnici, kar je tehtnico prevesilo njemu v prid. Pahor na tem položaju deluje povsem drugače od predhodnikov. Z nekritičnimi javnosti všečnimi potezami si sicer zvišuje priljubljenost, vendar na položaju tudi močno znižuje standarde, ki mu pritičejo, še posebej v tako resni situaciji, kot je danes.

sta
Borut Pahor je edini, ki je do zdaj opravljal vse tri najpomembnejše funkcije v državi. Takole pa je na dan, ko je izbruhnila vohunska prisluškovalna afera, raje kosil travo.

12 predsednikov državnega zbora

Na mestu vodje zakonodajne veje oblasti je verjetno najbolj v spominu ostal lani preminuli France Bučar, prvi predsednik takratne večstrankarske skupščine, ki je zaslovel z izjavo "mi tle ne boš afne guncal", ko je z govornice nagnal poslanca Grosa.  Za njim se je zamenjalo še 11 predsednikov. Aktualni predsednik pa je Milan Brglez, ki je prav pretekli teden sprožil polemike zaradi svojih drznih potez.