V Svet24 smo že pisali, da je ministrica Julijana Bizjak Mlakar kmalu po nastopu mandata na mesto direktoric direktoratov zaposlila tri Kamničanke, s čimer je vzbudila vsaj sum nekorektnosti. Aprila lani je dvignila prah z zaposlitvijo Jožeta Žižka v svojem kabinetu. Žižek pa je bil kljub temu, da je kazensko ovaden zaradi domnevne poslovne goljufije, letos nagrajen še s položajem vršilca dolžnosti direktorja idrijskega Centra za upravljanje z dediščino živega srebra. In prav nestrinjanje z vladnim sklepom glede idrijskega rudnika bo najverjetneje odneslo ministrico.
Kvote za slovensko glasbo
V javnosti je močno odmeval še medijski zakon, po katerem bodo morale radijske postaje predvajati več slovenske glasbe. Med 6. in 19. uro bo potrebno predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov.
Cenzura državne proslave
Ministrica je bila izpostavljena tudi v primeru »cenzure« državne proslave ob Prešernovem dnevu. Takrat je režiser državne proslave Mare Bulc tarnal, da je bil le izvršitelj idej in popravkov upravnega odbora Prešernovega sklada in ministrstva za kulturo. Bulc je trdil, da je sta ministrstvo za kulturo in Prešernov sklad posegala v koncept proslave, ministrstvo pa je poudarilo, da je moral biti upravni odbor pozoren tudi na državne simbole, v vsebino proslave pa niso posegali.
