Informacijski pooblaščenec je z odločbo pred dnevi ugotovil, da je KPK od uprave za javna plačila nezakonito pridobival transakcijske račune vseh državljanov in si ustvaril enormno bazo računov, ki nimajo povezave s pristojnostmi KPK. "Nesporno KPK teh podatkov ni potreboval za delovanje aplikacije Supervizor, kot želi to zavajajoče predstaviti," so zapisali.
Predsednik KPK Boris Štefanec je v odzivu na odločbo sicer opozoril, da bi spoštovanje odločbe pomenilo izklop Supervizorja. Vendar pa se s stališčem informacijskega pooblaščenca v tem pogledu strinja tudi pravnik Rajko Pirnat.
Kot je opozoril Pirnat, pridobivanje kar vseh transakcijskih računov, tudi od oseb, ki sploh niso v nikakršnem postopku in za nadzor nad katerimi KPK niti ni pristojen, ni v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Po njegovi oceni ni dvoma, da je šlo za prekoračitev pooblastil oz. celo za sistematično kršenje teh pravil osebnih podatkov.
KPK lahko objavlja ugotovitve v konkretnem primeru in jih tudi mora. Kot je opozoril pravnik, pa je komisija objavljala tudi podatke o primerih, ki jih sploh ni vodila, čeprav bi bila zanje pristojna, pa tudi o primerih, za katere sploh ni pristojna. "Dejstvo, da lahko komisija v postopku pridobiva podatke, ne pomeni, da lahko te podatke tudi sistematično vodi in objavlja," je pojasnil.
Pirnat Supervizorja tudi sicer ne vidi kot zelo velikega prispevka k transparentnosti. Če že obstaja, pa bi moral biti izveden na drugačen način, na način, ki bi omogočal učinkovito delo KPK.
Meja med javnim interesom po preglednosti porabe javnega denarja in pravico do zasebnosti je po Pirnatovih besedah zelo blizu pravici do zasebnosti. Za nadzor porabe javnega denarja so zadolženi pristojni organi, medtem ko mora biti varstvo osebnih podatkov zakonsko natančno urejeno, saj je pravica do zasebnosti ustavna pravica, je še povedal.
