Slovenija

Kdo bo obvladoval gozdarsko podjetje?

Matej Klarič
25. 1. 2016, 06.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Državni zbor bo v četrtek obravnaval sporni zakon o gospodarjenju z gozdovi, ki so v lasti države. Zakon je dvignil veliko prahu, saj bo ukinil dozdajšnje koncesije, obenem pa se za milijone, ki bodo prišli z njegovim upravljanjem, med seboj borijo stranke vladne koalicije.

STA
Med SD in SMC so se vneli hudi spori glede gozdarskega podjetja.

Vse od osamosvojitve je bilo gospodarjenje z državnimi gozdovi preslabo urejeno. Koncesije za upravljanje gozdov so bile mimo razpisa leta 1996 za dvajset let podeljene v upravljanje koncesionarjem. Zaradi prenizke koncesijske dajatve, ki je država ni želela zvišati, je na leto izgubljala okrog 15 milijonov evrov, kar je še kako koristilo koncesionarjem. Junija letos pa bodo koncesije, ki jih je država pred 20 leti podelila 18 podjetjem, potekle, upravljanje gozdov bo prevzelo novo državno podjetje. Pri tem se porajajo veliki dvomi, ali se bo podjetje v tako kratkem roku lahko postavilo na noge in prevzelo upravljanje gozdov.

STA
Dejan Židan, predsednik SD: "Obstaja načelna koalicija, da se mora dosedanji tajkunski sistem, ki je veljal 20 let, končati."

Neizkoriščene možnosti

Čeprav smo ena izmed najbolj gozdnatih držav, saj kar okrog 60 odstotkov območja pokriva gozd, ne znamo več izkoriščati potencialov, ki nam jih gozdnatost omogoča. V panogi, kjer je v prejšnji državi delalo kar 40 tisoč ljudi, jih danes dela le še okrog deset tisoč. Namesto da bi v tujino izvažali končne produkte z dodano vrednostjo, skoraj polovico vsega posekanega lesa v obliki neobdelanih hlodov izvažamo v tujino, predvsem Avstrijo, kjer je v lesni industriji zaposlenih kar 300 tisoč ljudi. Avstrija pa samo od lesnopredelovalne industrije na leto ustvari 12 milijard evrov prometa, kar je več, kot znaša slovenski proračun. Nobena izmed slovenskih vlad do zdaj ni znala ali želela izkoristiti teh velikih priložnosti.

Avstrija samo v lesni industriji zaposluje 300 tisoč ljudi. To je skoraj trikrat toliko, kot je pri nas uradno brezposelnih.

Spori glede upravljanja

Ideja o gozdarskem podjetju z imenom Slovenski državni gozdovi, ki je nastala na pobudo kmetijskega ministra Dejana Židana, ima velik ekonomski potencial. Zaradi tega in ker bo podjetje razpolagalo z gozdovi, katerih knjigovodska vrednost je približno 1,1 milijarde evrov, so se med strankami vneli spori o tem, kako bodo potekala imenovanja v podjetje. SMC želi, da bi nad podjetjem bedel Slovenski državni holding, ki ga obvladuje njihova stranka. V SD pa želijo, da bi bilo razpolaganje z gozdovi v pristojnosti vlade.

12 milijard evrov prometa Avstrija na leto ustvari v lesni verigi. To je več, kot znaša slovenski proračun. 

Preglasovani s pomočjo opozicije

Koalicijski partnerici Desus in SD sta s pomočjo ZL in SDS na seji matičnega odbora presenetljivo preglasovali največjo vladno stranko. Predsednik vlade se je na glasovanje odzval takole: »Jaz bi se vprašal, zakaj nastajajo neke nenaravne koalicije pri državnih gozdovih, ko se stranki, ki ju vodita Dejan Židan in Janez Janša, povežeta, tako da bosta varovali neke stare zgodbe na področju gozdov.« Predsednik SD Dejan Židan je na to odgovoril, da »obstaja načelna koalicija, da se mora dosedanji tajkunski sistem, ki je veljal 20 let, končati«. Pojavile so se celo informacije, da bi lahko na četrtkovi seji Cerarjeva stranka glasovala proti zakonu. Ta teden bomo torej izvedeli, kako se bo nadaljevala zgodba, v prihodnjih mesecih pa bomo videli tudi, ali se bo napetost v odnosih med Židanovo in Cerarjevo stranko stopnjevala.