Slovenija

Nov urgentni center v Celju

Gabrijel Toplak
22. 12. 2015, 16.48
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Približno 6,2 milijona evrov celotne naložbe, ki jo delno financira evropski sklad za regionalni razvoj, so nepovratna sredstva. Na dan otvoritve so selili še dežurno službo tamkajšnjega zdravstvenega doma.

sta
Nov urgentni center v Celju

V Splošni bolnišnici Celje so včeraj odprli 12,6 milijona evrov vreden nov urgentni center, ki bo začel, četudi v njem še niso zaključena vsa dela in je odprtih več vprašanj o delovanju, kadrih in financiranju, obratovati čez dober teden.

Gradbeno-obrtniška dela bodo predvidoma potekala še naslednje tri mesece. 

KAKOVOSTNA OBRAVNAVA

Zagotovljeno je, da bo obravnava bolnikov kljub temu kakovostna. »Naložbo delno financira evropski sklad za regionalni razvoj. Vrednost nepovratnih sredstev je približno 6,2 milijona evrov, pri čemer je 85 odstotkov evropskih sredstev, ostalih 15 odstotkov pa je slovenska udeležba za sofinanciranje kohezijske politike,« je pojasnil Ferjanc. Urgentni center Celje vključuje tudi pediatrični urgentni center, zgrajen pa je na mestu načrtovane nadomestne novogradnje, ki so jo v celjski bolnišnici zaradi pomanjkanja denarja odpovedali. Nov urgentni center bo deloval na 1500 kvadratnih metrih površin, dodatno je v kletnih prostorih za zaposlene na voljo okoli 300 kvadratnih metrov površin.

 12,6 milijona evrov je vrednost novega urgentnega centra, ki bo deloval na 1500 kvadratnih metrih površin. 

TEŽAVA JE FINANCIRANJE

In četudi v novem urgentnem centru vsa gradbeno-obrtniška dela še niso zaključena, predvidoma naj bi potekala še naslednje tri mesece, vodstvo bolnišnice zagotavlja, da to ne bo bistveno vplivalo na samo delovanje centra. V dveh mesecih pričakujejo tudi še preostalo opremo za dve specialistični kirurški ambulanti. »Največja težava je financiranje,« razloži Ferjanc in nadaljuje, »standardi, ki veljajo za urgentne centre, niso bili ustrezno postavljeni, težava je tudi financiranje pediatrične urgence, za kar je namenjenih premalo sredstev.« V. d. direktorja še pravi, da z ministrstvom za zdravje niso operativno-tehnično razčistili vse vsebine, a so dobili obljubo, da bodo takoj v začetnih mesecih prihodnjega leta razčistili vse standarde in sofinanciranje, ki so jih včeraj namenili tako urgenci kot nujni medicinski pomoči zdravstvenih domov. Pričakovanje, da bo ministrstvo za zdravje kmalu ustrezno spremenilo pravilnik, ki opredeljuje delo urgentnih centrov, pa je izrazila tudi direktorica Zdravstvenega doma (ZD) Celje Alenka Obrul. »Od ministrstva in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prav tako pričakujem pripravo vseh dokumentov pravnega in finančnega vidika delovanja v urgentnem centru,« je dodala.

STA
V. d. direktor bolnišnice Marjan Ferjanc največ težav pripisuje financiranju.

DODATNIH 50 ZAPOSLITEV

Za nemoteno delovanje urgentnega centra v Celju je potrebnih tudi dodatnih 50 zaposlenih, zato je bolnišnica že začela zaposlovati, medtem ko jih na posamezne bolnišnične oddelke prerazporeja v urgentni center. V prihodnje bodo potrebovali tudi več specialistov urgentne medicine, čeprav v bolnišnici že imajo eno zdravnico s tega področja in tri specializante. Ob tem bodo objavili še dodatni razpis, razpis pa ima odprt tudi ZD Celje. Sicer pa »takojšnja« obveza o odprtju urgentnega centra izhaja iz evropskega sofinanciranja. Ta jim nalaga, da morajo začeti delati najkasneje 1. januarja prihodnje leto, medtem ko so se v celjski bolnišnici odločili, da lahko začnejo že 30. decembra, ob 7. uri, ko se tudi dežurna služba ZD Celje seli v modro-zeleni sektor urgentnega centra.