Slovenija

Vse več vprašanj in nezadovoljstva zaradi postavljenih ograj

mk
8. 12. 2015, 19.26
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Čeprav so nekateri mediji poročali, da je postavljanje bodeče žice ustavljeno, so njeno postavljanje včeraj nadaljevali pri Slavskem Lazu in v Pirčah v občini Kostel. Pri tem se postavlja vse več vprašanj. Kakšna je pravna podlaga za njihovo postavitev, je postavljanje ograje v skladu z ustavo? Kako bo to vplivalo na življenje ob meji?

STA
Takole je v bodečo žico od včeraj okovana tudi dolina Kolpe.

Vlada je za postavitev bodeče žice uporabila 8. člena zakona o nadzoru državne meje, ki govori o tem, da lahko policija postavlja tudi druga sredstva, za opravljanje nadzora državne meje ali preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje.

Postavlja se vprašanje, ali je omenjeni člen in postavljanje bodeče žice na zemljiščih zasebnih posestnikov ustavno. 33. člen ustave namreč zagotavlja pravico do zasebne lastnine, katere uživanje je z državnim posegom moteno. Z omenjenim posegom je omejeno tudi uživanje javnega dobrega vsem državljanom. Prav uživanje javnega dobrega pa bi morala vlada varovati in ne omejevati, še posebej takrat ne, ko za to nima pravih razlogov.

80 kilometrov meje s Hrvaško naj bi na začetku nameravali obdati z žico. Več kot 100 kilometrov žice so že postavili pretekli teden. 

Zakaj je bodeča žica tehnična ograja

Ob prebiranju 8. člena postane jasno, zakaj je premier Cerar uporabljal izraz tehnične ovire. Zakon namreč dopušča samo tehnične ovire, v njem bodeča žica ni omenjena. Zato so lahko ograjo postavljali samo na podlagi tega člena in bodeča žica ni smela biti razumljena kot bodeča žica, kot so nas takrat tudi poučili predstavniki Stranke modernega centra.  

Profimedia
Tudi Avstrijci postavljajo ograjo.

Zavajanja in molk slovenske vlade

Ker 8. člen določa, da lahko tehnične ovire postavlja samo policija, je postalo jasno tudi, zakaj je vojska pridobila policijska pooblastila. Čeprav so takrat poslanci govorili, da bodo njihova pooblastila namenjena nadzoru beguncev, je postalo jasno, da so s tem vladni predstavniki zavajali javnost. Brez teh pooblastil namreč vojska ne bi mogla postavljati žičnate ograje in bi to morali početi policisti. V vladi so torej še kako dobro vedeli, čemu so namenjene spremembe zakona, čeprav so v času njegovega sprejemanja zatrjevali, da bodeče žice pri nas ne bo.

Zavajanja pa se tu ne končajo. Zunanji minister Karl Erjavec je na začetku postavljanja žice dejal, da bo ograja na hrvaški meji skupno dolga 80 kilometrov. Že v preteklem tednu pa je bilo postavljene žice v dolžini več kot sto kilometrov. Njeno postavljanje pa se še kar ne konča. Če jo bodo postavili po celotni dolžini meje s Hrvaško, bo njena dolžina kar okrog 670 kilometrov. Še vedno tudi ni jasno, kakšni so bili stroški ograje in kdo je brez javnega naročila zaslužil z njenim postavljanjem.

V vladi so še kako dobro vedeli, čemu so namenjene spremembe zakona o vojski, čeprav so v času sprejemanja zatrjevali, da bodeče žice pri nas ne bo.

Zakaj še vedno postavljajo žico

Vlada je bodečo žico začela postavljati, ker naj bi pričakovala velik naval beguncev. Četudi se ta ni zgodil in Slovenija ni v nikakršni nevarnosti, se njeno postavljanje nadaljuje. Najbolj logičen sklep, ki ga lahko izpeljemo iz tega, je, da vlada postavlja žico zaradi pritiskov iz EU. Slovenija je namreč zadnji branik schengenske meje. Še vedno aktualni hrvaški premier Zoran Milanović tako na primer mnogo bolj človeško govori, da ima Hrvaška srce, toda da premore dovolj pameti in da žičnate ograje ne bodo postavljali. 

Bodeča žica niža kakovost življenja

Za zdaj sporočil, kdaj točno oziroma v katerem primeru naj bi umaknili bodečo žico, ni. Povsem možno je, da bo stala tam kar nekaj časa. Pri tem najbolj bode v oči, da bo bodeča žica poslabšala življenje naših državljanov ob meji, torej prav tistih, ki naj bi jih takšne ograje ščitile. Turistična sezona bo gotovo slabša, saj bo oteženo gibanje, na veliko predelih pa je tudi onemogočen dostop do reke. Svoj dopust preživljati ob nevarni bodeči žici ne bo ravno najbolj prijetno. Slovenski državljani se bodo morali za uživanje v Kolpi odpraviti na hrvaško stran reke, saj tam dostop do vode ne bo oviran.

Poplave lahko odnesejo žico

Postavlja pa se še več vprašanj, ki kažejo, kako nesmiselno je postavljanje žice. V primeru poplav je velika verjetnost, da bo reka odplavila postavljeno bodečo žico. Kako bo takrat z varovanjem meje in kdo bi v tem primeru iz reke odstranjeval nevarno žico? Če bo žica stala dolgo časa, jo bo preraslo grmičevje. Kako jo bodo v tem primeru odstranili? Zaradi ograje se kaže več problemov in težav ter vprašanj, na katera bo odgovore prinesel čas.