Slovenija

Darujmo jim knjige

Gabrijel Toplak
2. 12. 2015, 19.29
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

V osnovni šoli, kjer sobivajo tri izobraževalne enote, potrebujejo knjige različnih zvrsti, da bi napolnili svojo knjižnico in si tudi tako razširili svoj pogled na svet.

Facebook
Police s knjigami na OŠ Veržej.

Učenci in zaposleni na Osnovni šoli Veržej, katere izjemno pomemben del sta tudi vrtec z 51 otroki in vzgojni dom, letošnji iztek leta nedvomno pričakujejo nadvse nestrpno.

OTROCI Z »VSEH VETROV«

Vanda Novak, učiteljica slovenskega jezika, je pojasnila, da je šola sicer majhna, a zelo posebna, saj v njej sobivajo otroci iz tamkajšnjega šolskega okoliša z otroki od vsepovsod po Sloveniji. »Ti so zaradi večjih težav v odraščanju ali zaradi neprimernih domačih razmer nastanjeni v začasnem, a zanje izjemno pomembnem vzgojnem domu. Pri nas ostanejo navadno od enega do treh let, dlje le izjemoma,« razlaga Novakova. Vseh učencev imajo tačas približno 130, vendar se število spreminja, saj otroci iz drugih krajev prihajajo vse šolsko leto.

FB
Vanda Novak, učiteljica slovenskega jezika na OŠ Veržej.

VSE MANJ KNJIG

Kot učiteljica se pri pouku, pravi, vsak dan srečuje z otroki iz šolskega okoliša in varovanci doma. »Pogosto se pogovarjamo o branju, ne le zaradi pouka samega, ampak predvsem zato, da bi tudi današnji otroci zaslutili bogastvo, ki ga lahko ponudi dobra knjiga. Pripovedujem jim o svojih bralnih doživetjih, oni mi zaupajo svoja. Ko pa beseda da besedo in bi želeli brati, sprašujejo, ali je morda ta knjiga v naši knjižnici,« pripoveduje učiteljica in nadaljuje, da se pri tem vprašanju marsikaj ustavi. Že dalj časa Novakova opaža, da imajo vse manj knjig v šolski zbirki. Zelo bi bili veseli knjig, tematsko povezanih z odraščanjem in težavami v tem obdobju, primanjkuje tudi mladinskih in fantastičnih romanov. Potrebujejo knjige, ki bi otroke privabile k listanju, branju, pa tudi tiste, ki so za predšolske otroke.

Oš Veržej
V šolski zbirki bi bili veseli knjig, ki so tematsko povezane z odraščanjem in težavami v tem obdobju, mladinskih in fantastičnih romanov, pa tudi knjig za predšolske otroke.

KAM PO KNJIGO?

»Tudi meni ni vseeno, kadar moram otrokom, ki bi radi že naslednji odmor v knjižnico, reči, naj sicer pogledajo, a bodo najbrž morali s starši iskati kje drugje. Varovanci vzgojnega doma pa nimajo niti te možnosti, saj so doma le za konec tedna in tam navadno niso deležni kakšnih bralnih spodbud. Tudi za okoliške učence nimamo krajevne knjižnice in po pouku skoraj ni lokalnih avtobusnih povezav z Ljutomerom ali Mursko Soboto. In preden staršem uspe odpeljati otroka v oddaljeno knjižnico, lahko že pozabi, da je slišal o zanimivi knjigi, ki bi jo rad prebral,« poudari Novakova, ki pozdravlja idejo o zbiranju knjig za »podhranjene« šolske knjižnice.