Kaj določa sedmi odstavek 42. člena pogodbe o EU
V primeru oboroženega napada na ozemlje države članice ji morajo druge države članice v skladu z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov zagotoviti pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. To ne vpliva na posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

Francoski obrambni minister Jean-Yves Le Drian je članice EU zaprosil za pomoč v francoskih vojaških operacijah v tujini in boju proti skrajni skupini Islamska država. »Francija bi rada evropske partnerice prosila za njihovo dvostransko podporo v skladu z njihovimi zmožnostmi v boju proti Daeshu v Iraku in Siriji ter za okrepljeno vojaško sodelovanje v vseh operacijah, v katerih sodeluje Francija,« je pojasnil minister.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini pa je ob tem dejala: »EU je prek glasov vseh držav članic soglasno izrazila najmočnejšo podporo in pripravljenost, da ponudi potrebno pomoč.«

Prvi primer uporabe tega člena

Gre za prvi primer, ko je članica EU zaprosila za uporabo tega člena, vsebinsko podobnega 5. členu severnoatlantske pogodbe. Članice Nata so 5. člen aktivirale le enkrat v zgodovini, in sicer po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001. Glede na prve načrte bodo izbrane tarče napadali iz zraka, kopenskega posredovanja za zdaj ne gre pričakovati.

Ministrica Andreja Katič je izrazila solidarnost in sočutje s Francijo, saj se tudi sami ob tem, ko se spopadamo z izjemnimi migracijskimi pritiski, zavedamo pomena solidarnosti in medsebojne pomoči. Kot je dejala, bo Slovenija morebitne oblike sodelovanja, podpore ali pomoči ocenila v pogovorih s francosko stranjo in skladno z našimi zmožnostmi. Francoski obrambni minister je dejal, da bodo v prihodnjih dneh imeli sestanke s posameznimi državami o načinu sodelovanja.

Kako lahko pomaga Slovenija?

Kot so nam sporočili z ministrstva za obrambo, jih glede tega še niso poklicali. Pričakovati je, da bodo najprej v stikih z večjimi državami, ki lahko ponudijo tudi več pomoči. Ker za zračne napade Slovenija nima zmogljivosti, prave pomoči ne gre pričakovati. Na ministrstvu so povedali, da lahko posredujemo predvsem obveščevalne podatke in solidarnostno pomoč. Vsako našo večjo pomoč pa bodo morali potrditi na vladi in v parlamentu.

Andreja Katič
STA
Andreja Katič je v imenu Slovenije potrdila pomoč Franciji.

Predsednik zanika, da smo v vojni

Čeprav nekateri mediji poročajo, da smo v vojni, na ministrstvu za obrambo to zanikajo. Tudi vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil, predsednik republike Borut Pahor, je včeraj v posebni izjavi poudaril: »Slovenija ni v vojni. Slovenija je ena najbolj varnih držav na svetu in naši organi si prizadevajo, da bi tako tudi ostalo.«

Na ministrstvu za obrambo menijo, da je pomoč Franciji zgolj odziv na teroristične napade. Pri tem tudi ne gre za napad na državo. Ustava sicer v 92. členu določa, da se izredno stanje razglasi, kadar velika in splošna nevarnost ogroža obstoj države, in sicer na predlog parlamenta. Kljub temu definicija vojne pravi, da gre za izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti, gibanja ali države kontinuirano, z množično uporabo oborožitve borijo na vseh straneh za uveljavitev svojih ciljev. Če sledimo tej definiciji, lahko rečemo, da smo v vojnem stanju. Problem pa je, ker smo v vojni s teroristično skupino; sam terorizem je način vojskovanja in tega nikoli ne moreš do konca premagati. Zato lahko tovrstne vojne postanejo večne. Podobno se je zgodilo z vojno ZDA proti terorizmu, ki se je začela po napadu na dvojčka v New Yorku leta 2001 in traja še danes.