Slovenija

V Slovenijo spet skoraj 10.000 ljudi, najbolj obremenjeno še vedno brežiško območje

STA
23. 10. 2015, 21.57
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Od sobote je v Slovenijo vstopilo že krepko čez 50.000 beguncev, ki postopoma odhajajo proti Avstriji. Še vedno je najbolj obremenjeno brežiško območje, kjer je samo danes v državo vstopilo okoli 9000 ljudi. Ukrepanje ob drugem begunskem valu si je danes na tem območju pobliže ogledal tudi predsednik vlade Miro Cerar s pristojnimi ministri.

Reuters

Razmere na terenu ostajajo po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica podobne kot v četrtek; situacija je zahtevna, a pod nadzorom. Tudi preteklo noč je zaznamovala ustaljena praksa nenapovedanih prehodov. Obravnavali so tudi primer nosečnice, ki je prešla slovensko mejo skorajda med porodom, a se je vendarle vse srečno končalo in je rodila v ptujski bolnišnici.

Še vedno manj beguncev odhaja v Avstrijo kot pa jih prihaja v Slovenijo, na kar je danes ob obisku v Brežicah ponovno opozorila ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar.

Kljub trditvam pristojnih, da Slovenija obvladuje situacijo, pa država pričakuje evropsko pomoč, tako materialno kot finančno pa tudi pomoč tujih policij. Slovenska vlada je ocenila, da bi za mesečno oskrbo okoli 8000 migrantov na dan za hrano, osebje in material potrebovali nekaj več kot deset milijonov evrov.

Za pomoč beguncem je zavod za blagovne rezerve sprostil nekaj blagovnih rezerv. Za njih je do vključno četrtka namenil mleko, vodo, postelje, respiratorje, medicinske pripomočke, zdravila, plinska olja in agregate.

Da bi se begunce, ki znova in znova prihajajo v Rigonce v bližini Dobove - danes je tja prispelo že pet skupin - prej oskrbelo, so danes v Dobovi že začeli postavljati nov sprejemni center. Begunci morajo namreč na sprostitev zmogljivosti v centrih čakati tudi po več ur.

Zaradi tega sta se oglasila tako varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer kot Amnesty International Slovenije (AIS). Varuhinja je vlado pozvala, naj ob prihodu beguncev zagotovi spoštovanje človekovih pravic na vstopnih točkah na mejnih prehodih predvsem s tem, da pospeši njihov sprejem in registracijo.

Reuters

V AIS pa dodajajo, da je kljub trudu pristojnih za zagotavljanje zadostnih kapacitet v noči na petek kar 2000 beguncev v brežiškem sprejemnem centru prisiljenih spati zunaj na tleh. Še 1400 pa jih je preko polj v temi, v spremstvu policistov hodilo proti Brežicam.

Medtem pa je bilo po podatkih AIS po Sloveniji praznih več nastanitvenih centrov, in sicer med drugim v Vrhniki, Logatcu, Lendavi, Celju in Mariboru. Takšno ravnanje Slovenije je nedopustno, opozarjajo v organizaciji.

Do konca tedna bo pomoč prišla v obliki različne opreme iz naslova Komisariata ZN za begunce (UNHCR). Že danes naj bi prišlo 10.000 odej iz Srbije, čez vikend pa še 10.000 z Danske. Slovenija še naprej računa tudi na bilateralno pomoč v obliki sodelovanja policij.

Češka bo danes ponoči poslala prvo pošiljko humanitarne pomoči Sloveniji za soočanje z begunsko krizo. Ekipa čeških reševalcev iz gasilske reševalne brigade bo v Slovenijo prispela v soboto okoli 8. ure. S seboj bodo pripeljali 22 šotorov za 110 oseb, sorazmerno število ležišč, pokrival in 22 razvlaževalnikov zraka.

V pomoč vsem, ki sodelujejo pri oskrbi beguncev, se bo pridružilo najbrž tudi 200 javnih delavcev. Na ministrstvu za delo namreč pripravljajo poseben program javnih del, namenjen pomoči pri obvladovanju migracijskih tokov. Prve brezposelne bodo v program predvidoma začeli vključevati že sredi prihodnjega tedna.

LT

Slovenska politika si medtem po besedah Cerarja želi evropske rešitve pri obvladovanju begunskega vala. Vendar ob tem Cerar v primeru nekooperativnosti sosednjih držav ali EU napoveduje stopnjevanje ukrepov. Čeprav niso pristaši postavljanja ograj, Cerar ne izključuje možnosti postavljanja tehničnih ovir na meji.

Tudi zunanji minister Karl Erjavec je danes potrdil poizvedbe pristojnih, da bi naročili varovalne ograje in jih, če bo treba, uporabili. A zlasti kot pomoč, da ne bi prišlo do razpršitve vstopa migrantov, je poudaril.

Premier si je sicer razmere na brežiškem ogledal prav v družbi Erjavca, pa tudi notranje ministrice Györkös Žnidarjeve, obrambne ministrice Andreje Katič in načelnika Generalštaba Slovenske vojske Andreja Ostermana.

Skupina se je ustavila tudi v novonastajajočem sprejemnem centru v Dobovi, kjer je Cerar za komentiral pobudo brežiškega župana Ivana Molana, da bi v neposredni bližini omenjenega centra začasno uredili železniško postajo. Tako bi prebežnike lahko vozili neposredno pred sprejemni center in bi jim prihranili pot iz Rigonc proti Dobovi. Cerar je Molanu zagotovil, da bodo pobudo preučili.

Premier tudi danes ni skoparil na račun hrvaške vlade in v izjavi ponovil, da od hrvaškega premiera Zorana Milanovića na svoje predloge na dobiva odzivov, ki bi kazali na željo po sodelovanju. Milanović je namreč danes dejal, da se Slovenija brez razloga pritožuje nad hrvaškim ravnanjem z begunci.

Kritike, ki jih usmerja do hrvaške vlade, pa so premišljene in za njimi stoji, je še povedal. "Hrvaška ne evidentira beguncev, pošilja jih premražene in bolne, ponoči in prek mrzlih rek in se o tem ne pogovarja z nami. Potem pa kaže fotografije bolnih in premraženih beguncev, ki jih sama ni oskrbela, kot da je to naša krivda. To pa ni res," je dejal Cerar.

Do ravnanja Hrvaške je bila kritična tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Hrvaško ponudbo, da bi lahko migrante registrirali kar na vlakih na poti v Slovenijo je označila za "zelo nespodobno, glede na to, da je Hrvaška članica EU, ki je dolžna spoštovati pravila".

Kmalu za tem pa je slovenska policija sporočila, da so jih hrvaški kolegi obvestili o prihodu desetih avtobusov z migranti na Gruškovje.

LT

Kot podpora policiji je vse bolj v pomoč Slovenska vojska, ki pa po v sredo sprejeti noveli zakona o obrambi še ni nima novih pooblastil pri varovanju državne meje. Lahko se zgodi, da bodo o tem, ali naj ima vojska nova pooblastila državljani odločali na referendumu.

Radio Študent je namreč sprožil pobudo za zbiranje podpisov volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma o dopolnitvi zakona o obrambi. Na ministrstvu za obrambo pravijo, da je to ustavna pravica.