"Bojazen, da bo večji del prometa stekel po Lentu, se zaenkrat ne izpolnjuje. A je treba poudariti, da del Koroške ceste med Glavnim trgom in Strossmayerjevo ulico še vedno prevozi 16.000 vozil na dan," so sporočili z občine.
Da bi eno najbolj prometno obremenjenih cest v mariborskem mestnem jedru naredili bolj prijazno pešcem in kolesarjem, so se na mariborski občini odločili, da na njej poskusno preuredijo promet. Konec avgusta so na Koroški cesti od Prežihove do Strossmayerjeve ulice uvedli le enosmerni promet, danes pa uvajajo še delno zaporo prometa do Glavnega trga.
Tako se bo po Koroški od glavne mestne tržnice do Starega mosta od danes do 27. septembra mogoče voziti le s kolesom ali javnim prevozom. Kakšna prometna ureditev bo po koncu septembra, še ni znano, saj na občini čakajo na odzive javnosti v preizkusnem obdobju.
Kot kažejo doslej opravljene meritve, so se vozniki na enosmerni režim na prvem delu Koroške ceste prilagodili. Na Smetanovi ulici, ki predstavlja eno alternativnih poti, je bilo na primer 1. septembra v času jutranje prometne konice zabeleženih približno 20 odstotkov več vozil kot ob primerljivem obdobju junija. Lent, ki prav tako teče vzporedno s Koroško cesto, je največ vozil prečkalo 2. septembra, a še vedno manj kot v primerljivem junijskem obdobju.
Na okrogli mizi pred nekaj dnevi so se nekateri stanovalci na tej cesti sicer strinjali z zaporo, a menili, da bo prometa še vedno veliko, saj se bodo po njej še vedno vozili avtobusi, taksiji, dostavna in intervencijska vozila. Po njihovem mnenju bi bilo potrebno tudi za ta vozila uvesti enosmerni promet, a so strokovnjaki pojasnili, da enosmerna ulica ne omogoča intervencije v obe smeri, kar bi bila velika ovira za gasilsko društvo, ki ima prostore na Koroški cesti.
Večina tamkajšnjih stanovalcev je za postopno uvajanje ukrepov, predvsem pa si želijo, da bi jih občina bolje obveščala o svojih načrtih. Spet drugi so menili, da bi bilo treba ulico najprej obnoviti, saj v trenutnem stanju kljub delni zapori prometa ne bo prispevala k oživljanju mestnega jedra. Ker Maribor nima obvoznice v smeri Koroške, tudi strokovnjaki pogrešajo predhodno ureditev alternativnih poti in parkirišč na obrobju mesta ter dodatne avtobusne linije.
Nekateri stanovalci se v primeru, da se bo Koroško cesto oživljalo po vzoru sosednje Poštne ulice, bojijo nadaljnjega povečevanja nočnega hrupa. Na občini jih mirijo, da bodo spodbujali dejavnosti, ki se izvajajo podnevi. "Mestna občina Maribor želi v bodoče ustvariti prostor in pogoje, kjer se lahko razvijajo kulturne, predvsem pa obrtne dejavnosti, ki so zgodovinsko povezane s Koroško cesto," so navedli.
"Znano je, da prometne obremenitve posameznih odsekov cestnega omrežja po večjih posegih močno nihajo in da se prometni tokovi in potovalne navade spremenijo in ustalijo šele čez nekaj časa, zato je na končne rezultate in sodbe potrebno počakati do konca testnega obdobja," je na četrtkovi okrogli mizi povedal Marjan Lep z mariborske fakultete za gradbeništvo. "Prva merjenja, resda šele po majhni spremembi, so vzpodbudna in kažejo, da se apokaliptične napovedi ne uresničujejo. Rezultati vseh teh meritev in opazovanj bodo zagotovo pomagala odločevalcem pri snovanju nadaljnjih ukrepov, prometni stroki pa pri potrditvi in umerjanju prometnih modelov," je dodal.
