V prvih šestih mesecih letošnjega leta so zabeležili 70 prijav vožnje v nasprotno smer, a jih je policija oz. videonadzorni sistem Darsa potrdil le 23. Zaradi tega sta se zgodili dve hujši prometni nesreči, ni pa bilo mrtvih.
Na Družbi za avtoceste v RS (Dars) so danes predstavili razvojno-raziskovalno nalogo, ki so jo v sodelovanju s policijo, psihologom in drugimi strokovnjaki pripravili na centru za gradnjo prometnic pri mariborski fakulteti za gradbeništvo. Kot je pojasnil Tollazzi, so skušali ugotoviti, kje se najpogosteje dogajajo vožnje v nasprotno smer, kakšni so vzroki voznikov, da zapeljejo v nasprotno smer na avtocesto, ter možne rešitve, ki bi to preprečile.
Statistika o primerih vožnje v nasprotno smer je sicer nepopolna, saj pogosto voznik že zapusti avtocesto še preden ga policisti ustavijo, je danes pojasnil Tollazzi. A med tistimi, ki vozijo v nasprotno smer, je največ starejših od 65 let ter mladih voznikov. Okoli 60 odstotkov je moških. Med najpogostejšimi vzroki za vožnjo v nasprotno smer so alkohol in druge psihoaktivne substance, težave z orientacijo oz. zmedenost, duševne ali fizične omejitve ter nepoznavanje okolja, je nanizal ugotovitve študije. Največ takih primerov se zgodi dopoldne med 8. in 13. uro, popoldne med 15. in 18. uro ter zvečer oz. ponoči, med 18. in 2. uro. Več takih primerov je med vikendi.
Globa za vožnjo v nasprotno smer znaša 1200 evrov, voznik je kaznovan tudi z 18 kazenskimi točkami in posledično odvzemom vozniškega dovoljenja.
Vožnje v nasprotni smeri so lahko namerne ali nenamerne, kritična mesta, na katerih se začne vožnja v nasprotno smer, pa niso le priključki na avtocesto, ampak tudi počivališča, nivojska križišča med avtocestnim priključkom in nadrejeno cesto ter odseki avtoceste, kjer ni sredinske ločevalne ograje.
Tudi v drugih državah imajo težave zaradi vožnje v nasprotno smer, rešujejo pa jih z različnimi pristopi, odvisno od splošne in prometne kulture v državi, višine denarnih kazni, števila kršiteljev in še drugih dejavnikov, pravi Tollazzi. Darsu in tudi drugim pristojnim za vzdrževanje cest v državi predlagajo več možnih tehničnih in drugih rešitev, s katerimi lahko izboljšajo razmere. A ob tem je Tollazzi opozoril, da tistih voznikov, ki namerno vozijo v nasprotno smer, ti ukrepi ne bodo ustavili.
Med drugim predlagajo še boljšo signalizacijo na uvozih in izvozih z avtoceste, tako table kot na cestišču narisano signalizacijo. Kot možno rešitev za tiste priključke, kjer bi ugotovili, da je takih primerov največ, predlagajo tudi uvedbo fizičnih ovir, kot so grablje, montažni robniki ali potopne ovire. A izpostavljajo tudi možnost namestitve tehnoloških pripomočkov v vozila, boljše izobraževanje in izpopolnjevanje voznikov, preventivne akcije ter nove represivne ukrepe.
