Kot je poudarila Mirjam Bon Klanjšček iz ZaAB, so pričakovali bolj dodelan predlog, ki ne bi odpiral toliko vprašanj. Vseeno ga bodo podprli, "z upanjem, da bo zakon v praksi izvedljiv in izvajan". V ZL, kjer so takšen odpis predlagali že pred nekaj časa, pa poudarjajo, da se vlada in koalicija nista uspeli premakniti od tega, da socialno ogrožene obravnavata glede na pravni status, k temu, da bi obravnavali njihov dejanski socialni in materialni položaj. Ob tem, tako Luka Mesec, ne sprejemajo ugovora k njihovemu amandmaju, da bi bili s predlagano rešitvijo o upoštevanju dejanskega praga revščine preobremenjeni centri za socialno delo. "Ne razumemo, zakaj ni bilo pripravljenosti za razširitev kroga upravičencev. Vlada namreč sama ugotavlja, da se zaradi tega zakona proračunski prejemki praktično ne bi zmanjšali," je poudaril in dodal, da želijo, da bi zakon "zadel svojo tarčo". Po mnenju Ive Dimic iz NSi pa je zakon v resnici žalostna zrcalna slika slovenske realnosti in dokaz več, da "trenuten način vodenja socialne politike ne deluje". Besedilo predloga je po njenih besedah nedodelano in nepopolno. "Sprašujemo se, ali takšen zakon sploh potrebujemo, saj podjetja in nekatere občine sporočajo, da so odpisi mogoči že sedaj in da potekajo," je dodala. Zakon bodo kljub vsemu podprli, saj je "prvi, urgentni, korak pomoči socialno najšibkejšim".
Velika podpora zakonu v koaliciji
Več naklonjenosti so predlogu zakona namenili v koaliciji. Kot je poudaril poslanec SMC Saša Tabaković, je razlogov za podporo več, "najpomembnejši pa ostaja razbremenitev posameznikov preteklih dolgov, izboljšanje njihovega socialnega položaja in socialne varnosti". "S sprejetjem zakona dokazujemo, da smo še vedno družba, ki prihodnost gradi na načelu solidarnosti in socialne pravičnosti," je dodal. V DeSUS pozdravljajo cilj, ki ga zasleduje zakon - da se nobenemu deležniku ne nalagajo dodatne obveze. Podporo so zakonu napovedali tudi v SD.
