Slovenija

Droni bodo spremenili svet

STA/G.G.
30. 6. 2015, 16.58
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Informacijski pooblaščenec v poročilu o brezpilotnih letalnikih, popularno imenovanih tudi droni, ugotavlja, da bodo ti korenito spremenili svet. Kot ima njihova uporaba številne prednosti, pa ima lahko tudi pomembne posledice za cel spekter ustavno varovanih človekovih pravic, izpostavlja pooblaščenec.

Arhiv Svet24

Ob tem opozarja, da razmah uporabe brezpilotnih letalnikov terja široko družbeno in strokovno razpravo ter sodelovanje vseh deležnikov pri pripravi normativnih aktov in vzpostavitvi pogojev za izkoristek številnih prednosti, ki jih prinašajo.

Kot je zapisano v poročilu, brezpilotni letalnik kot tak, brez sistemov za opravljanje nalog, v osnovi ne predstavlja posega v temeljne človekove pravice. Glede na to, kakšni sistemi za zajem podatkov se uporabijo, kdo upravlja z brezpilotnikom in s kakšnimi nameni, pa so tveganja zelo različna.

Pooblaščenec meni, da bi posebej tvegana in občutljiva področja lahko označili kot področja, kjer je uporaba brezpilotnih letalnikov prepovedana, ter da bi morali opredeliti ustrezne izjeme za njihovo novinarsko rabo. Posameznike pa informacijski pooblaščenec predvsem poziva, naj spoštujejo pravico drugih do zasebnosti.

Civilne uporabe brezpilotnih letalnikov so praktično neomejene in v vsakem sektorju lahko najdemo številne koristne možnosti njihove uporabe. Uporabljajo se lahko v kmetijstvu, zaščiti in reševanju pri naravnih nesrečah, za geodetske aplikacije, pri nadzoru infrastrukturnih objektov (daljnovodi, mostovi, plinovodi), novinarskem poročanju, umetnosti, trženju, turizmu.

Po drugi strani pa uporaba brezpilotnikov prinaša tveganja in prav na ta v svojem poročilu opozarja informacijski pooblaščenec, ki podaja tudi priporočila zakonodajalcu, organom pregona, upravljavcem in posameznikom.

Pooblaščenec izpostavlja tveganja, ki jih uporaba brezpilotnikov prinaša za varstvo človekovih pravic, predvsem za pravico do zasebnosti. Pri tem navaja, da dokler za uporabo brezpilotnikov ne obstaja konkretna področna zakonodaja, se za obdelavo osebnih podatkov uporabljajo določbe zakona o varstvu osebnih podatkov.

Kot so zapisali pri pooblaščencu, je pričakovati, kar se sicer že dogaja, tudi različna kazniva dejanja s pomočjo brezpilotnikov (letenje nad zonami, kjer to ni dovoljeno, nedovoljeno fotografiranje in snemanje, javno spodbujanje k sovraštvu, industrijsko vohunjenje, zalezovanje itd.).

Posebna tveganja predstavlja tudi uporaba brezpilotnikov s strani organov pregona. Določeni sistemi za opravljanje nalog in zajem podatkov, nameščeni na brezpilotne letalnike, kot so biometrijska prepoznava obrazov, zajem slike in videa, infrardeče, termo in UV-kamere, imsi-lovilci, radarji, sistemi avtomatske prepoznave registrskih tablic in merjenja hitrosti vozil, da ne govorimo o sistemih za oborožitev in pasivizacijo (solzilec ipd.), imajo lahko pomembne posledice za cel spekter ustavno varovanih človekovih pravic, opozarja pooblaščenec.

Tako je med vrsto priporočil, ki jih najdemo v poročilu informacijskega pooblaščenca, tudi ta, da bi morala biti uporaba brezpilotnih letalnikov s strani organov pregona in obveščevalnih agencij podvržena sodni presoji glede na nacionalno zakonodajo. Uporaba neoznačenih ali nelicenciranih brezpilotnikov bi morala biti v področni zakonodaji izrecno prepovedana, določene bi morale biti tudi ustrezne sankcije.