Slovenija

Podpisi dostavljeni, sedaj je na vrsti državni zbor

Črt Kaker
11. 3. 2015, 09.26
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Bo večina ponovno odločala o pravicah manjšin? O pravicah, ki bi morale biti po ustavi zagotovljene vsem državljanom Slovenije, pa vse do prejšnjega torka niso bile. Zadnjo besedo o morebitnem referendumu bo, kot kaže, znova imelo ustavno sodišče.

arhiv Svet24, Nikola Miljković/M24

Koalicija Za otroke gre! je v državni zbor vložila 80.518 podpisov za pobudo referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na podlagi katere istospolni pari dobivajo enake pravice in dolžnosti kot heteroseksualni pari. Sovoditelj koalicije Aleš Primc je v izjavi pred hramom demokracije spomnil, da je referendum na to temo že bil. Zato v koaliciji Za otroke gre! trdno verjamejo, da se bodo državljani še enkrat množično odzvali in bo referendum uspel.

Žal mi je

»Žal nam je, da se moramo o tej temi po treh letih ponovno odločati,« je dejal Primc. Zato upajo, da bo tokratni referendum to temo za nekaj časa umaknil z dnevnega reda. Na tak način pa bodo otroci, ki že živijo v homoseksualni družini, odmaknjeni na rob družbe, brez pravic in brez upanja na lepši jutri. Tega mu, kot kaže, ni žal.

Nasprotniki zakona o zakonski zvezi so včeraj v državni zbor dostavili 80.518 podpisov za razpis referendumske pobude.

V pobudi za referendum so po besedah druge sovodje koalicije, Metke Zevnik, navedli nasprotovanje več vsebinam: od posvojitev otrok v istospolne skupnosti pa do tega, da bodo v šolah lahko v skladu z zakonom začeli pripravljati otroke na homoseksualno družino. A Zevnikova, kot kaže, novele zakona niti prebrala ni. Spremenil se je le člen, ki opredeljuje zakonsko zvezo kot življenjsko skupnost moškega in ženske, kjer se besedi »moškega in ženske« nadomesti z besedama »dveh oseb«. Nikjer ni omenjena posvojitev otrok v homoseksualne skupnosti, nikjer ni omenjeno, da bodo v šolah otroke pripravljali na homoseksualno družbo. Veliko dezinformacij in manipulacij z namenom ustvarjati strah pred neznanim ...

arhiv Svet24, Nikola Miljković/M24

»Prepričana sem, da bo o referendumu odločalo ustavno sodišče.« Anja Kopač Mrak

Podpise zbirali v cerkvah

Še kako pomenljivo je ob tem dejstvo, da je bila v prvi bojni vrsti pri zbiranju podpisov Cerkev. Nekateri župniki so podpise zbirali kar v cerkvah, ob tem se pa mnogi sprašujejo, mar ni Slovenija sekularna država in Cerkev ločena od države. Veliko podpisnikov se, sodeč po njihovih izjavah, ki so bile predvajane po televiziji, niti zavedalo ni, kaj podpisujejo. Eden od podpisnikov je med drugim dejal: »Moški z moškim ... meni to ne paše!« Veliko bolj strašljiv pa je bil zapis župnika Janeza Turineka, ki je prek facebooka sporočil: »Rajši imam očeta, ki je zapornik, brezdomec, alkoholik, kriminalec, narkoman ... kot pa da bi bil gej.«

Medtem pa je priljubljeni irski katoliški župnik Iggy O'Donovan dejal, da razume tiste, ki imajo na področju definicije poroke drugačne poglede kot on. Pripomnil je, da sam nima pravice svojih pogledov in načina življenja vsiljevati drugim. Zato bo na prihajajočem referendumu, kjer bodo Irci odločali o priznanju homoseksualnih porok, glasoval za izenačitev pravic.

340 tisoč glasov proti je na referendumu potrebnih, da zakon pade.

4 milijone evrov je povprečen strošek referenduma.

Definicija družine

Nasprotniki pretekli torek sprejetega zakona vztrajno trdijo, da se z redefinicijo zakonske zveze razkraja družina. A že od leta 1976, ko je bil sprejet zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je v 2. členu zakona družina definirana kot skupnost staršev in otrok. Nikjer ni omembe očeta in matere. Omenjeni so le starši, ni spola in ni števila. In tako je že 39 let, pa nihče do zdaj te definicije ni javno problematiziral.

Ustavno sodišče

Zdaj je na vrsti državni zbor. Po zakonu mora namreč v roku sedmih dni po prejemu pobude obvestiti notranje ministrstvo, ki je pristojno za vodenje volilne pravice. Ob tem določi koledarski rok, v katerem imajo predlagatelji čas zbrati potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Če pa državni zbor meni, da bi z odločitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona lahko nastale protiustavne posledice, zahteva, naj o tem odloči ustavno sodišče. Pred leti so ustavni sodniki dopustili referendum o družinskem zakoniku, a od takrat se je spremenila ustava, ki po novem določa, da referendum med drugim ni mogoč o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo protiustavnost.