Slovenija

O kmetih za kmete

uk
9. 2. 2015, 19.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

9. februarja 1871 se je rodil eden najpomembnejših slovenskih pisateljev, Fran Saleški Finžgar.

V slovenski književnosti je Finžgar pomemben predvsem zaradi svojih daljših in krajših pripovedi o kmečkem in meščanskem življenju, pisal pa je tudi ljudske igre. Rojen je bil v Doslovčah, vasi pod Stolom na Gorenjskem, v revni kajžarski družini. Najprej je odšel na Breznico v enorazrednico. Ker je že tam pritegnil učiteljevo in župnikovo pozornost, so prepričali očeta, da ga je poslal pozneje v Radovljico v 3. razred osnovne šole. Bil je odličnjak, čeprav je večino svojega časa prebil na paši. Po končanem osnovnem šolanju je od leta 1882 do 1891 obiskoval gimnazijo v Ljubljani.

Začetne težave je premagal in leta 1891 z odliko maturiral. Šolanje je nadaljeval v Bogoslovnem semenišču Ljubljana. Posvečen je bil leta 1894. Kot duhovnik je služboval v Bohinju, na Jesenicah, v Kočevju, Idriji, Sori, Želimljah in drugod. Leta 1918 je odšel na zadnje službeno mesto v Trnovo v Ljubljani. Na začetku svoje književne poti je Finžgar pisal tudi pesmi, a jih opustil. Nadaljeval je s pripovednimi deli iz kmečkega in meščanskega življenja. V verjetno najbolj znanem delu Pod svobodnim soncem (1906–1907) je prikazal spopadanje med Slovani in Bizantinci.

Ob prvi svetovni vojni je nastala vojna kronika Prerokovana, ki vsebuje pripovedi Boji, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in druge. V ljudskih povestih je upodobil svet, ki ga je poznal iz mladosti, prav tako v ljudskih igrah Divji lovec, Veriga, Razvalina življenja. Spomine na mladost je predstavil v delu Leta mojega popotovanja (1957). Pisal je tudi za mladino (Študent naj bo, Gospod Hudournik, Makalonca). Umrl je 2. junija 1962 v Ljubljani.


Dogodki na današnji dan
1573 – uporni kmetje pod vodstvom Matije Gubca se pri Stubici spopadejo s fevdalno vojsko
1801 – Avstrija in Francija podpišeta mir v Lunévillu
1900 – ustanovljeno tekmovanje za Davisov pokal
1904 – z japonskim napadom na Port Arthur se začne rusko-japonska vojna
1934 – Grčija, Turčija, Romunija in Kraljevina Jugoslavija ustanovijo balkansko antanto
1943 – japonska vojska zapusti Guadalcanal
1943 – začetek bitke na Neretvi
1945 – francosko-ameriška vojska likvidira žep pri Colmaru
1969 – prvi polet boeinga 747
1998 – Primož Peterka na Kulmu kot prvi Slovenec preleti 200 metrov in pristane pri 203 metrih
2006 – v Koblerjevem zalivu pri Mariboru najdena prva laboda v Sloveniji, okužena s ptičjo gripo

Rojstva na današnji dan
1409 – Konstantin XI. Paleologus, bizantinski cesar 
1705 – Janez Žiga Valentin Popovič, slovenski naravoslovec, jezikoslovec 
1826 – Jožef Borovnjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pisatelj na Madžarskem 
1863 – Anthony Hope Hawkins, angleški pisatelj 
1880 – James Stephens, irski pesnik, pisatelj 
1939 – Irena Barber, porabska slovenska pisateljica in novinarka 
1940 – John Maxwell Coetzee, južnoafriški pisatelj, nobelovec 2003
1943 – Joseph »Joe« Pesci, ameriški filmski igralec
1945 – Maria de Lourdes Villiers »Mia« Farrow, ameriška filmska igralka
1979 – Luka Špik, slovenski veslač

Smrti na današnji dan
1134 – cesar Taizong, dinastija Jin 
1199 – Minamoto no Joritomo, ustanovitelj in prvi šogun japonskega Šogunata Kamakure 
1212 – Bernhard III., saški vojvoda 
1588 – Alvaro de Bazán – markiz de Santa Cruz, španski mornariški poveljnik 
1811 – sir Nevil Maskelyne, angleški duhovnik, astronom 
1874 – Jules Michelet, francoski zgodovinar 
1881 – Fjodor Mihajlovič Dostojevski, ruski pisatelj 
1894 – Maxime du Camp, francoski pisatelj, fotograf 
1901 – Louis-Nicholas Ménard, francoski pisatelj 
1977 – Sergej Vladimirovič Iljušin, ruski letalski konstruktor 
1984 – Jurij Vladimirovič Andropov, voditelj Sovjetske zveze