Ali bi bil rezultat volitev drugačen, če ne bi bil v zaporu, je težko ugibati, a dejstvo je, da je predsednik SDS odličen retorik in ima karizmo, ki privlači veliko volivcev. Kako lahko en sam televizijski nastop izboljša rezultate, pa smo lahko videli na primeru Združene levice, ki jo je prav zadnje televizijsko soočenje izstrelilo v parlament. Rezultati raziskave, ki jo je objavila družba Valicon, so pokazali, da je SDS v zadnjih dneh prepričala le deset odstotkov svojih volivcev, kar je najmanj med vsemi strankami, ki so prišle v parlament.
Med največje poražence letošnjih predčasnih volitev zagotovo spada SDS. Čeprav je po številu prejetih glasov druga največja parlamentarna stranka in bo imela kar 21 poslancev, je njeno razočaranje veliko. Prepričana je, da bi jo njen trenutno zaprti voditelj Janez Janša popeljal do zmage in možnosti, da bi naslednja štiri leta vodila našo državo.
Takoj po razglasitvi rezultatov je Zvonko Črnač, podpredsednik SDS, na tiskovni konferenci dejal: »Te volitve niso poštene, rezultati niso legitimni. Vlada, ki bo sestavljena na podlagi teh volitev, ne bo legitimna.«
Na to se je pozneje v volilnem središču v Cankarjevem domu odzval tudi predsednik zmagovalne stranke Miro Cerar, ki je dejal: »Teh izjav preprosto ne morem razumeti. Prepričan sem in dejstva kažejo, da so volitve absolutno legitimne, izvedene po ustreznih pravnih poteh. Ljudje so izrazili svojo voljo, imamo izvoljene predstavnike in tudi SDS je sodelovala na teh volitvah. Tako da ne vidim razloga, da bi lahko spodbijali legitimnost teh volitev.«
A ustavni pravniki so dan po volitvah začeli opozarjati, da bi, če bi vrhovno sodišče ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti Janeza Janše in njegovih pravnih zastopnikov, prišli v položaj, v katerem je mogoče, da je prišlo do kršitve volilne pravice Janeza Janše in vseh volivcev. Ustavno sodišče bi lahko, če bi ugotovilo, da je do take kršitve prišlo, volitve razveljavilo in ponovno bi se morali podati na volišča. Odločitev ustavnega sodišča, če bo odločalo o tej zadevi, vsekakor ne bo preprosta.
Stranka SDS je namreč na volitvah sodelovala, Janez Janša je kandidiral in bil celo izvoljen. Če mu bodo poslanci potrdili mandat, bi lahko celo kljub obsodbi postal poslanec. Res je sicer, da vodstvo zapora na Dobu ni ugodilo njegovi prošnji, da bi lahko svoj glas oddal na svojem volišču, a glasoval bi lahko na Dobu ali po pošti.
Da bi se morebitni zadregi lahko izognili, opozarja ustavni pravnik Matevž Krivic, ki meni, da bi moralo vrhovno sodišče izkoristiti možnost, ki mu jo daje Zakon o kazenskem postopku v 423. členu, v katerem je zapisano, da lahko vrhovno sodišče odredi, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe odloži oziroma prekine. Krivic tudi meni, da bi moralo biti vrhovno sodišče o tako pomembni zadevi sposobno odločiti v enem dnevu. Tako bi Janša lahko aktivno sodeloval v volilni kampanji in dvoma o legitimnost volitev ne bi bilo, tudi če bi bila njegova sodba pozneje ovržena. A pravni strokovnjaki opozarjajo, da vrhovno sodišče kazen odloži ali prekine le v primerih, v katerih je skoraj popolnoma jasno, da bo zahteva za varstvo zakonitosti uspela.
