Slovenija

'Zdravstvena mafija' zaščitena kot kočevski medvedi

P.R.
5. 4. 2014, 19.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana, Simon Vrhunec, je očitno kamen spotike, saj se na njegovi direktorski mizi, kot tudi na mestu izbirne komisije, ki jo imenuje, križajo razpisi in seveda vroči, milijonski interesi.

Četrtkova kriminalistična preiskava, v kateri so pridržali Simona Vrhunca, je bila osredotočena na posel med UKC Ljubljana in podjetjem Medicoengineering. Kriminalisti sumijo, da je šlo pri tem poslu za prirejanje javnega naročila, s čimer naj bi bila javna sredstva oškodovana za okoli 448.000 evrov.

Preiskave so uradno sicer nadaljevanje aktivnosti v povezavi z lanskimi preiskavami v zdravstvu. A podjetje Medicoengineering in njegovo direktorico Tanjo Frantar Zabret naj bi ovadila konkurenca, celjska družba Mollier, d. o. o., ki je postala znana pred leti po aferi z nabavo 18 operacijskih miz za UKC Ljubljana.

Milijonski interesi

Gre za družbo, ki je v stoodstotni lasti Romana Šumaka. Po podatkih Supervizorja je družba leta 2012 zabeležila 5,305.362 evrov prihodkov, od tega iz državnega proračuna 2,476.880 evrov. Skupno je od ministrstva za zdravje družba do vključno leta 2012 prejela 9,693.066,04 evra, na drugem mestu je največji plačnik družbi Celjska bolnišnica (4,806.238,94 evra), na tretjem pa UKC Ljubljana (3,273.007,58 evra).

Krožile so informacije, da je Šumak tesno povezan z že odstopljeno ministrico za zdravje, Alenko Trop Skaza, ki je bila vodja epidemiološkega oddelka na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo. Trop Skaza je pod pritiski popustila in odstopila, menda tudi zato, ker so jo silili k podpisu soglasja Vrhuncu za imenovanje na mesto generalnega direktorja UKC.

Da posli sploh stečejo in da se vanje ne vtakne nihče, naj bi skrbela močna imena v ozadju.

Viri sicer pravijo, da je imel Šumak v šahu vse dozdajšnje ministre za zdravje, da pa mu prav zaradi političnih povezav in politične zaščite ovadbe in preiskave ne grozijo. V slovenskem zdravstvenem prostoru se kot močno zaščitene omenja tudi družbo Medis v lastni Toneta Strnada ter podjetja v lasti Tomislava Jukića. Družbe obračajo milijone na področju dobave zdravstvenega materiala, a vsi posli menda niso vedno transparentni. Da posli sploh stečejo in da se vanje ne vtakne nihče, naj bi sicer skrbela močna imena v ozadju.

Med njimi se omenja lobista, nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča, nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča (omenja se ga sicer tudi kot Zemljaričevega učenca) in znanega lobista Boža Dimnika. Ampak – tako trdijo naši viri – ta imena so »zaščitena kot kočevski medvedi«, interesi preveliki, njihove mreže pa predobre, da bi jih sploh lahko razdrli.