Mirko Brulc (SD): Državljanom in državljankam v posmeh
Varčevanje ima svoje meje. Temu pritrjuje tudi izkušnja mnogih evropskih držav, ko jim je t. i. trojka naložila ostre varčevalne ukrepe, ki so se izkazali za polom, viden v veliki revščini, brezposelnosti in upadu gospodarske dejavnosti. To je priznal tudi Mednarodni denarni sklad, ki predstavlja del te trojke. Žal je varčevanje postalo tudi del naše vsakdanjosti, ko se je mnogokrat z enostranskimi ukrepi – zakon o uravnoteženju javnih financ – nesorazmerno posegalo v temelje socialne države.
»Menim, da je meja varčevanja pri nas dosežena.«
Menim, da je meja varčevanja pri nas dosežena oziroma bo morala vlada resno razmisliti, ali je še smiselno dodatno rezati po že tako obubožanih prihodkih državljank in državljanov. Ne gre pa samo za socialno državo, temveč tudi za prihodnost slovenskega gospodarstva, ki ga še vedno tare velik bančni krč, čeprav vemo, da so naše banke dobile milijarde davkoplačevalskega denarja. Prav tako se zdi, da se naša podjetja utapljajo v množici »čudnih« manipulacij, ko se z njimi v izgovor potrebne privatizacije špekulira, zbija vrednost – npr. podjetje Letrika. Tako se zdi, da postaja razmislek, ko se govori o ponovnih obremenitvah naših državljank in državljanov, ob milijardah, ki smo jih dali v banke, in v luči špekulativnega manevriranja z uspešnimi podjetji, ki so nosilni steber razvoja in novih delovnih mest, z vsakim dnem bolj ciničen ter državljanom in državljankam v posmeh.
Matej Tonin (NSi): Dvig davkov vodi v gospodarsko katastrofo
Izjava finančnega ministra Čuferja, da bo poleg dviga DDV treba uvesti dodatne varčevalne ukrepe, jasno kaže na nepremišljenost vlade pri njenem ravnanju. Če Alenka Bratušek pozivov po zmanjšanju davčne obremenjenosti slovenskih podjetij ne bi preslišala, bi vedela, da dvig DDV kvečjemu poslabšuje obete po gospodarski rasti. Dvigu davka bo zelo verjetno sledila rast cen, potrošnja, ki je za rast gospodarstva nujna, pa bo upadla. Z višjimi davki bomo manj konkurenčni, tuji vlagatelji pa se nas bodo v velikem loku izogibali. Več bo tudi dilem o tem, ali vzeti račun ali ne, ali delati pošteno ali pa je bolje delati na črno. Treba je tudi opozoriti, da bo dvig DDV najbolj prizadel revne, ki se že zdaj komaj prebijajo iz meseca v mesec.
»Dvig DDV bo najbolj prizadel revne, ki se že zdaj komaj prebijajo iz meseca v mesec.«
Zaradi vsega navedenega ocenjujem, da je višanje DDV zelo nevaren ukrep. Je sicer najhitrejša in za izvedbo najenostavnejša »rešitev«, žal pa kaže na domet te vlade, ki očitno ni sposobna uvesti bolj premišljenih in dolgoročno vzdržnih ukrepov. V NSi namesto dviga DDV predlagamo racionalizacijo javne uprave, spremembo sistema javnega naročanja in boljše upravljanje državnega premoženja oz. njegovo privatizacijo. Na področju javne uprave imamo kar nekaj manevrskega prostora za spremembe. Na področju vzgoje in izobraževanja lahko znižamo visoke slovenske normative in jih uskladimo s skandinavskimi standardi, v zdravstvu pa bi z boljšo organizacijo dela lahko dosegli velik napredek. Prav tako s poenostavitvijo administrativnih postopkov in sistema javnega naročanja. Skratka, alternative obstajajo, le pogum je treba imeti za njihovo uresničitev.
