Slovenija

Dobrota slovenskih policistk

T. J. G.
16. 3. 2014, 20.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Slovenske policistke so dokazale, da je mogoče z mnogo dobre volje in sočutja storiti resnično veliko dobrega.

T. J. G., Dolenjski list

Najmlajšim, ki so pogosto tudi žrtve kaznivih dejanj in kot takšni povsem nemočni, vsak tak dogodek v srcih pusti neizbrisljivo sled. Da bi bilo srečanje s policisti zanje čim manj stresno, jim bodo policisti podarili blazinice tolažbe, to so ročno sešite puhaste blazinice, ki si jih je zamislila Stanislava Zupanc, policistka s Policijske postaje Dolenjske Toplice. 

Predstavitev projekta Blazinica tolažbe je naletela na izjemen odziv medijev. Ste ga pričakovali?

Odziv medijev je bil res izjemen, prijetno sem presenečena nad njim. Zamisel je najprej zaživela na naši Policijski upravi Novo mesto, vendar se je ideja hitro začela prijemati tudi na drugih policijskih upravah. Zelo hitro in z navdušenjem so Blazinico kot zamisel in kot dejstvo začele sprejemati ženske, zaposlene v policiji, z zanimanjem pa je idejo podprlo tudi vodstvo. 

Prednost žensk v tem poklicu je, da znamo včasih bolje prisluhniti, bolje poslušati in slišati ter odgovoriti na mirnejši, bolj ženski način.

Prav objave po medijih so sprožile nadaljevanje akcije. Menda je pomoč ponudila tudi šivilja?

Odzivi na objavo v medijih še kar prihajajo. Sem vesela. Že naslednji dan je poklicala gospa Tanja iz šiviljskega podjetja Tekstina in povedala, da je bila ganjena nad prispevkom in bi želela podariti ostanke blaga. Res bo prišel prav vsak kos blaga. Vse bomo porabile, ker bomo projekt razvijale naprej in ga širile. Oglasila pa se je tudi gospa iz okolice Sevnice in ponudila svoje pridne roke, da bi izdelala kakšno blazinico. Seveda smo veseli vsake pomoči in kmalu pričakujemo kakšen nov izdelek. 

Ste pobudnica akcije, od kod pravzaprav ideja zanjo?

Od nekdaj si želim pomagati ljudem, ki potrebujejo pomoč. Rada jim prisluhnem, jim kdaj kaj svetujem, pomagam. Pri svojem delu policistke sem na terenu kar nekajkrat doživela, da so bili v različnih neljubih situacijah prisotni otroci, ki so z žalostnimi očmi zrli v nas, ko smo prišli na kraj dogodka. Te žalostne otroške očke sem želela nekako pomiriti, potolažiti. Kar kmalu se mi je utrnila ideja o blazinici, ki bi vsaj za hip ponudila tolažbo. Ker rada ustvarjam z različnimi materiali, šivam in izdelujem nakit ter druge izdelke ročnih spretnosti, sem mi je ideja o blazinici kar sama ponudila. Tako je moj hobi dobil tudi globlji pomen in dobrodelno noto. 

Je na odločitev vplival kak prav poseben dogodek v službi?

Že večkrat sem se pri svojem delu znašla v okoliščinah, kjer so bili prisotni tudi otroci. Otroci so krhka bitja in so zelo hitro prizadeti. S svojimi očmi vidijo marsikaj, pa ne razumejo, zakaj, čemu se nekaj zgodi, dogaja. Lahko jih prestraši že sam prihod policistov na kraj dogodka. Lahko je to prometna nesreča, lahko so priča dogodku, ki se je zgodil njihovim najbližjim, lahko se kaj pripeti njim samim ali njihovim prijateljem. Z blazinico bi vsaj takrat lahko za nekaj trenutkov preusmerili otrokovo pozornost od tistega, česar ne razume, kar ga boli, plaši, skrbi, teži. Mehka blazinica naj bi postala in ostala samo njegova. 

S partnerjem poskušava svoje otroke vzgojiti v poštene, pravične in humane ljudi.

V policiji je danes zaposlenih veliko več žensk kot nekoč. V čem pri vašem poklicu vidite prednost žensk?

Res je, iz leta v leto je več policistk. Prednost žensk v tem poklicu je, da znamo kot ženske včasih bolje prisluhniti, bolje poslušati in slišati ter odgovoriti na mirnejši, bolj ženski način. To se mi zdi pri različnih policijskih postopkih zelo pomembno, čeprav moški kolegi opravljajo svoje delo zelo strokovno in korektno in sem se od njih tudi veliko naučila. 

Blazinice tolažbe bodo torej namenjene otrokom, ki so priče ali udeleženci dogodkov, ki jih obravnavajo v policiji. Ob tem se postavlja vprašanje, koliko takšnih dogodkov ostane za vedno skritih …

Seveda je veliko tovrstnih žalostnih dogodkov skritih za štirimi stenami. To me kot mati treh šoloobveznih otrok tudi najbolj boli. Vendar dokler policije ne zaprosijo za pomoč, jim mi ne moremo pomagati. Pri nas obstajajo ustanove, ki morajo odkrivati in opozarjati na tovrstne skrite primere nasilja ter o njih obveščati policijo, da ta lahko deluje in ukrepa v okviru svojih pristojnosti. 

Veliko vam pomeni tudi lastna družina.

Seveda. Sem mati treh mladoletnih otrok. S partnerjem poskušava svoje otroke vzgojiti v poštene, pravične in humane ljudi. Učiva jih, naj nikoli drugemu ne storijo tega, česar ne želijo, da bi drugi storili njim. Z različnimi aktivnostmi, z lastnim zgledom ter primernimi ravnanji in dejanji jih spodbujava k temu, da v ljudeh poskušajo poiskati dobro. Rada se udeležujem različnih dobrodelnih projektov. Na kratko povedano, z dobrimi deli si polnim baterije življenja in včasih neprijaznega vsakdana. In verjamem, da se dobro z dobrim vrača.