V svojem govoru na kongresu je Janša dejal, da se poleg gospodarske in energetske krize EU dandanes sooča z več strateškimi izzivi.
Med njimi je vzhodno sosedstvo EU, kjer se šest držav želi pridružiti EU in Natu. "Soseda teh držav je Rusija, kjer se njeni voditelji še vedno nostalgično spominjajo imperija Sovjetske zveze. Ta izziv je sedaj v središču pozornosti, saj je varnostna tveganja pripeljal pred naša vrata," je povedal Janša o krizi v Ukrajini. Po njegovih besedah se unija z ukrajinsko krizo sedaj ne bi ukvarjala, če ne bi predolgo tolerirala zlorab človekovih pravic, moči in upočasnila širitve. "Poleg tega do tega ne bi prišlo, če na vrhu Nata v Bukarešti leta 2008 ne bi Rusiji dali de facto možnosti veta na širitev zveze," je zatrdil Janša.
"Akcijski načrt za članstvo (MAP) bi morali takrat ponuditi Gruziji in Ukrajini. Tega nismo storili in to je bila zgodovinska napaka. Sedaj smo soočeni s posledicami," je prepričan Janša. "Širitev EU in Nata sedaj obravnavamo enako kot ob začetku obeh povezav. Primarno gre za varnostna projekta, projekta evropskega in globalnega miru. Tako bi moralo tudi ostati. V tej situaciji bi moral biti to naš strateški odgovor," je dodal Janša
Kot izziv unije je omenil še domnevno neuspešno tranzicijo v nekaterih postkomunističnih državah. "Neuspešna tranzicija spodkopava napore po reformah in ohranja močne postkomunistične in proruske sile v vodstvih držav članic EU in Nata. To pa je dandanes veliko varnostno tveganje," je dejal Janša.
Prvak SDS je na kongresu še zatrdil, da člani EPP, zbrani v Dublinu, predstavljajo evropsko gonilno silo. "Imamo odgovornost, da Evropa ostane varna in se razširi območje blaginje na naši celini, da komuniciramo evropske vrednote v globalni areni in povečamo vpliv EU v svetu," je še povedal in dodal, da je še posebej po dogodkih v Ukrajini pomembno, da EPP ostane gonilna sila Evrope.
V Dublinu sicer trenutno poteka dvodnevni kongres EPP pred evropskimi volitvami konec maja, na katerem bodo zbrali svojega kandidata za predsednika Evropske komisije. Za ta naslov se v EPP potegujeta nekdanji luksemburški premier Jean-Claude Juncker in evropski komisar za notranji trg in storitve, Francoz Michel Barnier. Kandidaturo je sicer vložil tudi nekdanji latvijski premier Valdis Dombrovskis, a jo je danes umaknil.
