Slovenija

v Sloveniji vse več lačnih

STA/N.J.
12. 1. 2014, 14.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Stisk ljudi, ki so posledica brezposelnosti, deložacij, visokih stroškov in drugih težav, je vse več. To se kaže tudi v vse večjih potrebah po brezplačno ponujeni hrani v obliki paketov in obrokov. Brezplačne obroke omogočajo oz. ponujajo predvsem v večjih mestih po Sloveniji, kjer se v humanitarne projekte vključujejo tudi trgovske verige.

Thinkstock, Fotolia

V Pomurju skrbi za brezplačne tople obroke Evangeličanska humanitarna organizacija (EHO) Podpornica, ki deluje v okviru Evangeličanske cerkve. Dnevno razdelijo okoli 80 obrokov, večino (okoli 50) na Goričkem, na območju Murske Sobote okoli 15, večino tudi razvozijo sami. Obroke plača Podpornica, delujejo pa v sodelovanju s centri za socialno delo. Na Centru za socialno delo (CSD) Murska Sobota pravijo, da je potreb za brezplačne obroke več, vendar jim ne morejo ustreči.

V sedmih občinah na območju upravne enote Lendava, ki so v pristojnosti CSD Lendava, dva obroka socialno ogroženim osebam pokloni Vrtec Lendava, oskrbovalke centra pa ga dostavijo uporabnikom. Ob tem ocenjujejo, da bi gotovo brezplačen obrok ali vsaj obrok po subvencionirani ceni želelo dobiti še več ljudi.

Mariborska socialna kuhinja z občinsko podporo dnevno razdeli okoli 600 toplih obrokov

V Mestni občini Maribor, ki se sooča z 18-odstotno brezposelnostjo, so brezplačni topli obroki na voljo v socialni kuhinji, ki jo izvaja Dom pod gorco z občinskimi sredstvi in pod nadzorom CSD Maribor, ter v ljudski kuhinji, ki jo je z donacijami pred štirimi leti postavila Nadškofijska Karitas Maribor. V prvi dnevno razdelijo okoli 600 toplih obrokov, v drugi okoli 60.

V socialni kuhinji, za katero je mariborska občina lani namenila 388.000 evrov, so lahko v zadnjih letih nekoliko povečali število uporabnikov. I je pojasnil direktor mariborskega CSD Jožef Tivadar.

PU Ljubljana

V zadnjem času skupaj z Lyoness Clubom skrbijo tudi za razdeljevanje hrane, ki bi lahko bila sicer zavržena. "Potrebe po taki hrani se dnevno povečujejo. Bomo pa skrbeli, da se število prevzemov v trgovskih organizacijah poveča," je še dodal.

V Mestni občini Novo mesto, kjer je brezposelnost lani dosegla skoraj 12 odstotkov, za razdeljevanje toplih brezplačnih obrokov za brezdomce in socialno šibke posameznike od leta 2007 skrbi le območno združenje Rdečega križa (RK). Po podatkih RK je razdelilnico sprva obiskovalo sedem uporabnikov, lani pa se je njihovo število skrčilo na štiri.

Lani so skupaj razdelili nekaj manj kot 900 obrokov. Prejemniki morajo opraviti razgovor s socialno delavko RK ali pa dobiti napotnico CSD. Obroki so brezplačni, v Humanitarnem centru novomeškega RK pa jih vsakodnevno delijo ob 12. uri.

V Celju število razdeljenih toplih obrokov narašča, lani so jih razdelili 160.000

V celjski občini, ki je imela konec lanskega leta 4584 brezposelnih, kar je dobrih sedem odstotkov več kot leto prej, tople obroke delijo v razdeljevalni kuhinji na Riberjevi ulici. Lani so razdelili okrog 160.000 toplih obrokov. Cena dnevnega toplega obroka znaša 1,97 evra, celotni strošek priprave in razdelitve toplih obrokov pa krije občina. Število toplih obrokov narašča od leta 2010, ugotavljajo na celjski občini.

Tudi v velenjski občini, ki je imela konec lanskega leta 2758 brezposelnih, kar je sicer za skoraj šest odstotkov manj kot leta 2012, pa se zaradi vse večje socialne stiske viša število uporabnikov javne kuhinje. Doslej so bili v večini primerov uporabniki javne kuhinje samske osebe, in sicer prejemniki denarne socialne pomoči, upokojenci z nizkimi pokojninami in brezdomci, zdaj pa so med uporabniki tudi enostarševske socialno ogrožene družine in družine z več otroki, so pojasnili na velenjski občini.

V začetku leta 2013 je velenjsko javno kuhinjo obiskovalo v povprečju 40 občanov Mestne občine Velenje, konec leta pa se je število povečalo na 50. Lani je občina za prehrano socialno ogroženih posameznikov in družin namenila dobrih 36.000 evrov. V javni kuhinji so razdelili okoli 13.200 kosil, poleg tega pa imajo brezdomci, ki bivajo v zavetišču, še zajtrk in večerjo. Lani so jim razdelili okoli 8200 zajtrkov in večerij.

Na Ptujskem in Koroškem javne kuhinje ni. Brezdomci s Koroške, ki živijo v zavetišču v Slovenj Gradcu, si obroke pripravljajo sami. Skupno jih je v zavetišču sedem z območja slovenjgraške občine, več prostora ni, se pa v Slovenj Gradcu občasno srečujejo tudi s klici občanov drugih koroških občin. Po oceni direktorice slovenjgraškega javnega zavoda Vetrnica Mateje Tajnšek je okoli 15 Korošcev trenutno nastanjenih v zavetiščih v Mariboru, Velenju in Celju.

Kot je povedala Tajnškova, je zavod Vetrnica skupaj s CSD Slovenj Gradec in RK lani preverjal potrebe po brezplačnih toplih obrokih, a trenutno te niso tako velike, jih pa spremljajo. Sicer pa se povpraševanje po paketih hrane tudi na Koroškem zadnjih nekaj let povečuje, bolj kot potrebe po hrani pa se povečujejo potrebe po plačilu položnic, so povedali na slovenjgraškem RK.

V Kopru za tople obroke skrbi Rdeči križ, pri Karitasu si lahko brezdomci kaj skuhajo tudi sami

V koprskem območnem združenju RK tople obroke zagotavljajo vsem, ki so vključeni v program Zavetišča z individualno obravnavo Koper, torej poleg brezdomnim tudi potencialnim brezdomnim, ki zaradi ekonomske situacije vse bolj polzijo v brezdomstvo. Opažajo, da je takšnih oseb vse več, zlasti pa so porast njihovega števila opazili od januarja lani.

Tople obroke razdeljujejo na sedežu območnega združenja med delavniki. Brezdomnim osebam, ki prenočujejo v zavetišču, pa zagotavljajo tople obroke tudi ob vikendih in praznikih. Lani so med upravičence razdelili skupno 1973 toplih obrokov in 176 paketov hladnih obrokov.

Pri koprskem Karitasu pa imajo brezdomni med drugim možnost, da si sami kaj skuhajo v čajni kuhinji, pri čemer surovine bodisi priskrbijo v Karitasu, bodisi si jih priskrbijo sami. Kot je dejala Darja Zver, se je možnost kuhanja lastnih obrokov dobro prijela. Od decembra tudi poskusno dobivajo višek obrokov iz šolske menze Osnovne Šole Antona Ukmarja, kar prav tako ustreza marsikateremu obiskovalcu Karitasa.

Arhiv Svet24

V Novi Gorici po novem topli obroki ne le za brezdomce, ampak tudi za socialno ogrožene

V Mestni občini Nova Gorica so prve tople obroke za brezdomce začeli deliti že pred nekaj leti. Pripravljajo jih člani Vincencijeve zveze dobrote, ki deluje na Mirenskem gradu, in jih zvečer delijo v Novi Gorici. Žal jim doslej še niso našli ustreznega prostora, tako da obroke delijo kar pred novogoriško avtobusno postajo.

Tople obroke za socialno ogrožene pa so začeli deliti šele v začetku letošnjega leta. Ponudnika, Dom upokojencev Nova Gorica in Dijaški dom Nova Gorica, ponujata okrog 50 obrokov dnevno, bone zanj pa lahko uporabniki dobijo na RK.

V Mestni občini Kranj, kjer je po uradnih podatkih okrog 11 odstotkov prebivalcev brezposelnih, pa v razdelilnici hrane dnevno zagotavljajo brezplačen topel obrok 85 ljudem, od tega 20 brezdomcem, nastanjenim v zavetišču za brezdomce, ki je nenehno polno zasedeno.

Prosilcev za topel obrok je sicer v Kranju precej več, med njimi so poleg brezposelnih tudi upokojenci in cele družine. Iz leta v leto občina povečuje sredstva za zagotavljanje obrokov. Tako naj bi letos število rednih obrokov povečali še za pet in dosegli največjo zmogljivost razdelilnice, je za STA pojasnila Mateja Prosen iz Centra za socialno delo Kranj.

V Ljubljani predvidoma februarja javna kuhinja s ponudbo okoli 200 obrokov dnevno

Tudi v Ljubljani deluje dnevni center za brezdomce Vincencijeve zveze dobrote, kjer dnevno brezplačen topli obrok razdelijo od 60 do 80 ljudem. V zadnjih treh letih v centru opažajo naraščanje števila uporabnikov, med katerimi so poleg brezdomcev tudi socialno ogroženi, ki sicer imajo stanovanje, a premalo denarja za preživetje. Veliko jih center obišče tudi zaradi druženja.

V zavetišču za brezdomce na Poljanski v Ljubljani pa tople obroke dnevno razdelijo med 100 in 120 ljudem. Vodja zavetišča Boris Kosec je za STA povedal, da je od tega 20 ljudi, ki biva v zavetišču, 20 tistih, ki v zavetišču le prespijo, ostali pa pridejo od drugod. "Vedno več je tudi novodobnih revežev," je pojasnil in dodal, da gre pri tem predvsem za brezposelne ljudi, ki nimajo dovolj sredstev in si pomagajo z brezplačnim obrokom.

Pri tem je opozoril, da zavetišče ni javna kuhinja. Najprej so obroki namenjeni tistim, ki v zavetišču bivajo in tam prespijo, presežek pa razdelijo med ostale. Število ljudi, ki pridejo na obrok, raste, razdelilnica hrane pa je že pri obstoječem številu ljudi premajhna, je opozoril Kosec.

V Ljubljani naj bi sicer decembra lani začela delovati javna kuhinja oziroma razdelilnica brezplačnih toplih obrokov, vendar prenova prostorov še ni povsem končana, je pojasnila guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije Alenka Marter. "Pričetek delovanja programa v prostorih na Zaloški je odvisen tudi od donatorjev opreme in ker pričakujemo prvo dostavo kuhinjske opreme okoli 20. januarja, si zelo prizadevamo, da bi prostori bili predani osnovni funkciji kmalu v februarju," je povedala. Po njenem mnenju bi Ljubljana v doglednem času sicer potrebovala vsaj štiri takšne razdelilnice.

Dnevno bo upravičencem na voljo približno 200 obrokov, delili pa bodo tudi viške hrane, ki jih bodo podarili trgovci. Ustanovitelji ljudske kuhinje so Zveza Lions klubov Slovenije, Zveza Rotary klubov Slovenije ter Zveza prijateljev mladine Moste Polje, delovala pa bo v okviru zavoda Pod strehco.